Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Polifenoli v sadju in zelenjavi

Polifenole najdemo le v rastlinah, njihova naloga pa je zaščita rastline pred zunanjim stresom, na primer pred insekti, mehanskimi poškodbami, okužbami z glivami, bakterijami in virusi. Resveratrol, ena izmed najbolj znanih fenolnih spojin v grozdju in rdečem vinu, nastaja kot posledica glivične okužbe grozdja ter tako pomaga v njegovi obrambi.
Polifenole najdemo le v rastlinah, njihova naloga pa je zaščita rastline pred zunanjim stresom, na primer pred insekti, mehanskimi poškodbami, okužbami z glivami, bakterijami in virusi. Resveratrol, ena izmed najbolj znanih fenolnih spojin v grozdju in rdečem vinu, nastaja kot posledica glivične okužbe grozdja ter tako pomaga v njegovi obrambi.

S fenoli bogata živila, predvsem sadje in zelenjava, so bila v mnogih raziskavah prepoznana kot ključne sestavine prehrane, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, inzulinsko rezistenco, srčno-žilnih bolezni in številnih vrst raka. Poleg sadja in zelenjave pa najdemo fenolne spojine tudi v nekaterih pijačah, kot so čaj, rdeče vino in kakav, ki so prav tako povezane z manjšim tveganjem za pojav raznih bolezni, predvsem srčno-žilnih.
Vsem tem živilom je skupna vsebnost polifenolov (fenolne spojine), ki poleg učinkov na zdravje prispevajo tudi k aromi, okusu, barvi in vonju živil. Aroma in okus čaja sta močno odvisna od vsebnosti polifenolov, prav tako je pivo zaradi njih grenko, vino pa rdeče.

Veliko zanimanja so pritegnile predvsem njihove antioksidativne lastnosti, saj naj bi pripomogle pri preprečevanju oksidativnega stresa v telesu, za katerega vemo, da povzroča poškodbe tkiv in vodi v mnoge bolezni. Pojavlja pa se vprašanje, ali ima preveč dobrega lahko tudi obratne, morda celo škodljive posledice?

Polifenoli ščitijo pred zunanjim stresom

Hrana je vir makrohranil (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine), ki jih telo prebavi in nadalje v telesu shranjuje ali porablja, mikrohranil (vitamini in minerali), ki jih shranjuje ali začasno zadrži v telesu in tako omogoči osnovne biokemijske procese v telesu, ter številnih drugih spojin, ki se v telesu ne shranjujejo in ne prispevajo neposredno k osnovnim biokemijskim procesom, ampak natančno uravnavajo delovanje celic in ščitijo telo pred stresom.

Med slednje spadajo tudi polifenoli. Le-ti so raznolika skupina molekul, ki se ponaša z na tisoče različnimi spojinami, katerih večine še ne poznamo ali pa v naši prehrani niso pomembne. Ne uvrščamo jih med hranila, temveč jih lahko poimenujemo fitonutrienti, antioksidanti, bioaktivne spojine ali zaščitni faktorji. Najdemo jih le v rastlinah, njihova naloga pa je zaščita rastline pred zunanjim stresom, na primer pred insekti, mehanskimi poškodbami, okužbami z glivami, bakterijami in virusi. Resveratrol, ena izmed najbolj znanih fenolnih spojin v grozdju in rdečem vinu, nastaja kot posledica glivične okužbe grozdja ter tako pomaga v njegovi obrambi.

Da lahko učinkujejo, se morajo v telesu razgraditi

Da bi lahko rekli, da polifenoli delujejo ugodno na naše zdravje, ne moremo mimo njihove biorazpoložljivosti, ki se nanaša na absorbirano količino neke snovi, ki mora nadalje priti do različnih tkiv v telesu, kjer lahko učinkuje. Prav tako se moramo zavedati, da se polifenoli v našem telesu nahajajo v oblikah, ki so drugačne od tistih, v katerih se dejansko nahajajo v živilih. Proučevanje teh metabolitov (produktov presnove) je zahtevno, mnogih pa sploh še ne poznamo. Kot primer, iz kvercetina po nekaterih podatkih nastane vsaj 20 različnih spojin, ki lahko učinkujejo v našem telesu.

Biološki učinki polifenolov so odvisni od njihove biorazpoložljivosti in se med sabo močno razlikujejo. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo biorazpoložljivost, se skriva v njihovi kemijski strukturi. V hrani jih najdemo kot velike molekule, sestavljene iz ponavljajočih se manjših enot, kot molekule s pripetim sladkorjem ali brez njega. Večina polifenolov se ne more absorbirati v takšni obliki, temveč jih morajo naši prebavni encimi ali mikrobiota ustrezno spremeniti. Izjema so antocianini, saj jih lahko direktno prevzamemo v kri. Del spojin, ki se ne absorbira v tankem črevesju, prehaja v debelo črevo, kjer jih črevesna mikrobiota razgradi do preprostih fenolnih kislin.

To igra veliko vlogo pri biološkem delovanju polifenolov in nastanku številnih aktivnih metabolitov, hkrati pa obstajajo velike razlike med posamezniki, ki so odvisne od njegovih genov in različne sestave mikroflore. Takoj po absorpciji v krvni obtok so polifenoli podvrženi tudi drugim strukturnim spremembam, ki lahko vplivajo na njihovo biorazpoložljivost. Posledično številni nastali metaboliti dosežejo celice in tkiva v drugačni obliki, kot se dejansko nahajajo v živilu, zato je za proučevanje njihovih terapevtskih učinkov potrebno razumevanje posameznih, na novo nastalih spojin, kar pa ni enostavna naloga.


Kako vplivajo na zdravje?

Polifenoli so pomembne spojine v sadju in zelenjavi, ki prispevajo k ugodnemu učinku na zdravje, po katerih sta ti dve skupini živil znani. Številne študije so pokazale, da imajo fenolne spojine pomembno vlogo pri uravnavanju oksidativnega stanja celic. Znano je, da lahko te molekule reagirajo s prostimi radikali in jih tako nevtralizirajo (jih odstranjujejo), zavirajo aktivnost encimov, se povežejo s kovinami in tako preprečijo tvorbo škodljivih prostih radikalov. Rezultati in vivo in in vitro študij kažejo ugodno delovanje na zdravje ljudi in na preprečevanje mnogih bolezni, med njimi raka, diabetesa in srčno-žilnih bolezni.

1. Polifenoli kot antioksidanti
Oksidativne poškodbe biološkega materiala so poznane kot škodljive, saj so vpletene v začetek mnogih degenerativnih bolezni, med njimi ateroskleroze, artritisa, vnetja, raka, srčno-žilnih bolezni in staranja. Uživanje sadja in zelenjave, ki je bogato s fenoli, je povezano z manjšim tveganjem za raka in nekatere druge bolezni. Te lastnosti so povzročile zanimanje za fenole, eksogene antioksidante, ki so sposobni upočasniti ali preprečiti oksidativne poškodbe preko zmanjšanja tvorbe prostih radikalov.

Visoko reaktivni prosti radikali so izjemno nestabilne molekule, njihova tvorba pa prispeva k poškodbam tkiv in DNK v stanju oksidativnega stresa. Telo se pred njimi brani tako, da proizvaja svoje molekule z antioksidativnimi lastnostmi, le-te pa niso vedno zadostne, če so poškodbe prevelike. Tu pridejo v poštev eksogeni antioksidanti, ki jih dobimo iz hrane, med njimi tudi fenolne spojine, ki lahko pomagajo telesu v boju proti oksidativnnemu stresu, saj odstranjujejo škodljive proste radikale.
Fenoli imajo poleg antioksidativnega še veliko več učinkov, zato jih ne imenujemo »samo« antioksidanti, temveč raje biološko aktivne spojine.

2. Zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi in vnetjem
Verjetno ste že slišali za tako imenovani »francoski paradoks«. Francozi so namreč znani po uživanju velikih količin nasičenih maščob, kljub temu pa je pri njih pojavnost srčno-žilnih bolezni v primerjavi z drugimi narodi manjša. To pripisujejo predvsem zmernemu uživanju rdečega vina, ki je vir polifenolnih spojin. Rdeče vino vsebuje različne ravni stilbenov, flavonolov, antocianinov in katehinov, ki so učinkoviti antioksidanti.

Kljub temu pa njihovo zaščitno delovanje proti srčno-žilnim boleznim ni le razlog njihovega antioksidativnega delovanja, temveč tudi mnogih drugih vplivov – delujejo ugodno na endotelij (notranjo plast celic krvnih žil), zmanjšajo prevzem »slabega« LDL-holesterola in njegovo oksidacijo, zmanjšujejo krvni tlak in nastanek strdkov. Polifenolne spojine naj bi prav tako zmanjševale vnetje, ki je začeten korak ateroskleroze. Mehanizmi delovanja flavonoidov kot protivnetne komponente niso popolnoma znani, vendar mnogo raziskav kaže vpliv na zmanjšanje aktivnosti različnih encimov, ki sintetizirajo vnetne molekule.

3. Zaščita pred rakom
Več vidikov mediteranske diete, med njimi tudi zmerno uživanje vina, je povezanih z zaščitnimi učinki ali zmanjšano incidenco ne le srčno-žilnih bolezni, temveč tudi več vrst raka, saj naj bi flavonoidi prispevali k povrnitvi celične homeostaze (ravnovesja), ki je pri raku porušena. Vplivali naj bi na delovanje encimov, ki razgrajujejo rakotvorne snovi, hkrati pa povzročijo celično smrt rakavih celic in zmanjšujejo vnetje.

Antocianini so rastlinski pigmenti, ki spadajo med flavonoide, in imajo posebno visoko antioksidativno kapaciteto in sočasno velik vpliv na zdravje. Kot del prehrane ščitijo pred rakom, saj zavirajo začetek in napredovanje razvoja tumorjev. Prav tako zavirajo tvorbo novih krvnih žil in zmanjšajo poškodbe DNK, ki jih povzroči rak. Delujejo protivnetno in ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi in s starostjo povezanimi degenerativnimi boleznimi.

Resveratrol velja za eno glavnih spojin v rdečem vinu, ki deluje ugodno na naše zdravje. Ena izmed najbolj presenetljivih bioloških aktivnosti resveratrola je njegova protitumorska aktivnost, saj preprečuje nastanek rakavih celic v različnih fazah razvoja tumorjev.

4. Zaščita pred debelostjo in z njo povezanimi zapleti
Polifenoli poleg že naštetih učinkov vplivajo tudi na energijski metabolizem in posledično zmanjšajo inzulinsko rezistenco ter tveganje za metabolne bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Nedavne študije so pokazale sposobnost polifenolov, da zmanjšajo proizvodnjo glukoze v jetrih, povečajo razgradnjo maščobnih kislin, posledično se zmanjšajo ravni glukoze v krvi in maščob v jetrih ter se izboljša občutljivost na inzulin.

Ugodni učinki flavonoidov pa se kažejo tudi pri zniževanju krvnega sladkorja v krvi. In vitro študije so pokazale, da flavonoidi zavirajo aktivnost encimov, ki razgrajujejo večje molekule ogljikovih hidratov na molekule glukoze, kar pomeni počasnejše sproščanje le-te v kri, hkrati pa zavirajo njeno absorpcijo v črevesju.

Zaključimo lahko, da so polifenoli vsekakor pomembne sestavine naše prehrane, za katere je najbolje, da jih pridobimo z uživanjem raznolikih vrst sadja in zelenjave. Naše telo je namreč precej pametno in je sposobno uravnavati njihovo absorpcijo ter nas tako zaščititi tudi pred njihovimi negativnimi učinki. Raznolikost in zmernost naj bosta vaši glavni vodili tudi pri prehrani.

Med nekatere najbolj znane polifenole spadajo:
  • antociani - barvni pigmenti, ki jih v večjih količinah najdemo v borovnicah, robidah, malinah, češnjah, črnem ribezu in rdečem zelju
  • izoflavoni – prisotni so predvsem v soji in sojinih izdelkih
  • resveratrol – najdemo ga v grozdju in rdečem vinu
  • katehini – prisotni so v pravem čaju in kakavu
  • kurkumin – rumen pigment, ki ga najdemo v kurkumi

Čudežni resveratrol

Resveratrol je v primerjavi z ostalimi polifenoli, ki se nahajajo v naravi, prisoten le v nekaterih rastlinah. V zahodnoevropski prehrani sta grozdje in vino med njegovimi glavnimi viri. Nepričakovano so ga našli tudi v jabolkih in ker jih pojemo veliko, tudi jabolka uvrščamo med dobre vire tega polifenola. Njegove pozitivne učinke na množico bolezni potrjujejo mnoge raziskave, morda bi mu skoraj lahko rekli čudežni antioksidant. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da je večina študij izvedenih v in vitro pogojih v laboratoriju (poskusi v nadzorovanem okolju zunaj živega organizma, na primer na celicah), katerih rezultatov ne moremo enostavno prenesti na človeško telo.

Prav tako so uporabljene koncentracije mnogo večje, kot jih lahko sami užijemo s hrano. Nekateri odmerki v raziskavah, kjer so proučevali vpliv resveratrola, so enaki 3 do 40 litrom vina na dan, kar je nemogoče in nevarno zaužiti. Obstajajo tudi prehranski dodatki resveratrola, ki bi teoretično lahko zagotovili omenjeno količino, vendar se pri njih pojavlja vprašanje o obstojnosti. Zanimiv podatek pa je tudi, da se v kri in organe absorbira le zelo majhen delež zaužitih fenolov (le cca 0,1 %), saj se organizem na tak način ščiti pred njihovo potencialno toksičnostjo.

V prevelikih količinah so namreč učinki fenolov negativni, saj oksidativni stres povečujejo, namesto zmanjšajo (delujejo kot prooksidanti). To pomeni, da je v priporočeni dnevni količini zaužitega vina dovolj resveratrola, ki je v raztopini alkohola dovolj stabilen. Prav tako pa v vinu najdemo tudi množico drugih fenolov. Kljub temu pa ne pozabimo na zmernost! Odrasli zdravi moški lahko spijejo do največ dve enoti (cca 2 dcl vina), medtem ko odrasle zdrave ženske do 1 enoto alkohola na dan (cca 1 dcl vina).


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

polifenoli , antioksidant

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.