Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Črevesna mikroflora - naši drugi možgani

Prihodnost zdravljenja kroničnih kot tudi možganskih bolezni se razvija v smeri zagotavljanja optimalnega zdravja črevesne flore.
Prihodnost zdravljenja kroničnih kot tudi možganskih bolezni se razvija v smeri zagotavljanja optimalnega zdravja črevesne flore. (Foto: Shutterstock)

Ste vedeli, da imamo ljudje poleg možganov še en, enako pomemben center, ki se nahaja v črevesju? Možgani in črevesje sta najbolj oživčena organa v našem telesu, med seboj sta povezana in tudi komunicirata po osi mikrobiota-črevesje-možgani. To je dvosmerna povezava, ki poteka preko različnih poti, ogromen vpliv nanjo pa ima naša prehrana.
Bakterije v našem črevesju vplivajo na možgane in obratno, možgani vplivajo na črevesno mikrobioto. Rečemo lahko, da so črevesne bakterije nekakšni »drugi možgani«, drug organ, ki ima prav toliko pomembnih funkcij, kot jih opravljajo možgani. Množica raziskav kaže na njihovo pomembno vlogo pri pojavu modernih bolezni, kot so debelost, diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni, vplivajo pa tudi na spremembe v vedenju, na nastanek depresije in drugih duševnih motenj.

Mikrobna sestava prebavnega trakta

Tako kot živali in rastline smo tudi ljudje skozi evolucijo razvili medsebojno koristen odnos z bakterijami, z njimi živimo v sožitju. Znotraj človeškega prebavnega trakta živi pester ekosistem, sestavljen iz približno 500–1000 bakterijskih vrst in iz skoraj 100-krat več genov, kot jih ima človeški genom.

Ocenjeno je, da v našem črevesju prebiva kar 100 trilijonov mikroorganizmov, kar je desetkrat več, kot je naših telesnih celic. To pomeni, da je človeški organizem zelo zapleten sistem, sestavljen iz kar 90 odstotkov mikroorganizmov, le 10 odstotkov celic pa je celic našega telesa. Vse celice pa »govorijo« enak kemijski jezik.
Mikrobioto lahko upravičeno štejemo kot svoj organ, saj tehta približno 1,5 kilograma, podobno kot naši možgani.
 
Ko govorimo o črevesnem mikrobiomu, nas zanimajo predvsem organizmi v debelem črevesju. Na prehodu iz tankega v debelo črevesje se koncentracija in raznolikost bakterij močno poveča. Populacije se na prehodu v debelo črevo spremenijo iz aerobnih v pretežno anaerobne, kar nam pove, da je kisika v debelem črevesju zelo malo. Na površini sluznice prebivajo bakterijske vrste, ki se najlažje povezujejo z gostiteljevim imunskim sistemom. Tiste, ki naseljujejo lumen (notranji prostor), pa so bolj pomembne pri metabolnih interakcijah s hrano ali produkti prebave.

Vsak ima svojega

Črevesna flora je »živi organ«, ni stalna, temveč se ves čas spreminja. Pestrost bakterij je pod močnim vplivom prehrane, življenjskega okolja in higienskih standardov, infekcij, (ne)premišljenega jemanja antibiotikov (z antibiotiki namreč ne uničimo le škodljivih bakterij, temveč tudi koristne), pomanjkanja dojenja v zgodnjem otroštvu, stresa in genetske predispozicije. Bolj kot je mikroflora enolična, hitreje se postaramo in telo je bolj podvrženo okužbam in boleznim.

Mikrobiota se začne razvijati z rojstvom, do takrat smo namreč popolnoma sterilni. Večino bakterij prejmemo ob porodu skozi porodni kanal, kasneje pa iz okolja. Rojstvo s carskim rezom ne omogoča naselitve z bakterijami, kot je to predvidela evolucija, temveč tako pride dojenček najprej v stik z mikrobi iz okolja. Dokazano je, da nenaselitev s prvotno mišljeno floro vodi v večje tveganje za pojav debelosti, astme, slabega imunskega sistema ter sindroma razdražljivega črevesja kasneje v življenju.


Naloge črevesne mikroflore

1. Najpomembnejša je presnovna funkcija. Bakterije razgrajujejo kompleksne sestavljene ogljikove hidrate (prehransko vlaknino), ki so za naše telo neprebavljivi, saj nimamo potrebnih encimov. S postopkom fermentacije jih preoblikujejo v kratkoverižne maščobne kisline (acetat, propionat in butirat), ki so hrana črevesnim celicam in jih telo lahko uporablja kot vir energije.

Prav tako v črevesju poteka presnova nekaterih zdravil, metabolizem toksinov ter kancerogenov. Različne vrste steroidov, vključno s holesterolom, žolčnimi kislinami in steroidnimi hormoni, so pod vplivom mikrobnega metabolizma. Bakterije tako pomagajo pri zmanjšani absorpciji holesterola in izločanju presežka, vplivajo na emulzifikacijo (pretvarjanje v zmes nemešljivih tekočin) in absorpcijo žolčnih kislin ter posredno na skladiščenje maščobnih kislin v jetrih.

2. Bakterije proizvajajo vitamine, kar je za ljudi pomembno predvsem zaradi dejstva, da sami večine nismo sposobni sintetizirati in jih moramo v telo vnesti s hrano. Zaradi slabih prehranjevalnih navad lahko pride do njihovega pomanjkanja. Tu nam pomagajo črevesne bakterije, ki proizvajajo vitamine B-kompleksa (folat, riboflavin, vitamin B12, B3, B5, B6) ter vitamin K.

3. Črevesna mikroflora nas ščiti pred infekcijami. Bakterije pomagajo v boju proti invazivnim patogenim mikroorganizmom in skrbijo za pravilno delovanje črevesne pregrade. Imunološka funkcija se kaže v stimulaciji proizvodnje imunoglobulina A, ki je poglavitno protitelo v sokovih prebavil in drugih izločkih. Prav tako mikrobiota spodbuja nastanek protivnetnih beljakovin in zavira vnetne citokine (beljakovine, ki sodelujejo v imunskem odzivu telesa).

Hormonska, imunološka in živčna povezava

Ste že imeli kdaj slab občutek v črevesju, na primer v primeru hudega stresa? Ali pa občutek metuljčkov v trebuhu? Ti občutki kažejo na povezavo črevesne flore z možgani in vse več raziskav dokazuje njeno pomembnost.

Po konceptu osi mikrobiota-črevesje-možgani črevesne bakterije vplivajo na razvoj in funkcijo centralnega živčnega sistema. Povezava med črevesjem in možgani je hormonska, imunološka in živčna (preko centralnega živčnega sistema in enteričnega živčnega sistema). Vagusni živec predstavlja direktno fizično povezavo med možgani in črevesjem, ki pošilja signale v obe smeri. Je glavni živec parasimpatičnega živčevja in ureja delovanje skoraj vseh notranjih organov. Zaradi svoje razporejenosti po telesu ga imenujemo tudi živec klatež. Njegova aktivacija ima protivnetno sposobnost in varuje organizem pred patogenimi mikrobi. Hormonske in nevronske spremembe ter spremembe v sestavi mikrobiote pošilja do možganov.

Raziskave so pokazale, da bi lahko bil izvor številnih nevroloških bolezni kot tudi pomanjkanja motivacije, slabega razpoloženja in kognitivnih funkcij, nastanjen prav v prebavnem traktu.

Bakterije lahko sintetizirajo in odgovarjajo na telesne hormone ter živčne prenašalce, ki vplivajo na naše razpoloženje. Različne vrste črevesnih mikroorganizmov producirajo različne substance. Omeniti velja predvsem nevrotransmiter GABA, ki pomaga pri izločanju rastnih hormonov, pri sintezi beljakovin v možganih, izboljšuje spomin, ima pomirjevalne, diuretične in antidiabetične učinke ter znižuje krvni tlak.

Naslednji živčni prenšalec je dopamin, ki deluje poživljajojoče na srce, presnovo in krvni obtok. Da nam občutek dobre volje, živahnosti in spodbuja našo dejavnost ter mišljenje. Tudi serotonin, poznan kot hormon sreče in naravni antidepresiv, podobno kot dopamin nastaja s pomočjo bakterij. Če ga imamo dovolj, smo bolj sproščeni, zadovoljni ter bolje spimo. V črevesju ga nastane kar 90 odstotkov, v možganih pa le 10.

Ker črevesna mikrobiota proizvaja omenjene nevrotransmiterje, nepravilna sestava le-te lahko vpliva na naša čustva in na pojav depresije ter anksioznih motenj.

Spremembe v povezavi med črevesjem na eni strani ter čustvenimi in kognitivnimi procesi na drugi lahko vodijo do spremenjenega stresnega odziva in sprememb v obnašanju (tesnoba, črevesne motnje - sindrom razdražljivega črevesja in vnetje črevesja). Stres v zgodnjih obdobjih življenja (na primer ločitev otroka od matere) in kronični ter tudi kratkotrajni stres imata pomemben vpliv na sestavo črevesne mikrobiote in povečata propustnost črevesne stene.

Telo ne loči med fizičnimi in psihičnimi grožnjami in se želi ubraniti. Probiotiki, ki okrepijo mikrobiološko sestavo črevesja, ugodno vplivajo na spomin, odzive telesa na stres ter vedenjske in druge psihične motnje, vključno s tesnobo ter depresijo.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

probiotiki , črevesje , črevesna flora

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.