Rdeče vino

(Foto: Shutterstock)

Zdrav je en kozarec

Vino je krepčilna in zdravilna pijača. Vino navaja na odvisnost. Vino koristi zdravju. Vino škoduje zdravju. Raziskave o vinu podpira vinarski lobi. Vina se "laboratorijsko" lotevajo neodvisni raziskovalci. Vse to je res, skrivnost pa je, kot je vedel že Paracelsus, v količini. V primeru vina tudi v sorti grozdja in vrsti vina in nenazadnje še v načinu pridelave in predelave.

Vino je eno od najspornejših zdravil na tem svetu in ena od najhitreje tekočih omamnih pijač v zahodnem svetu. Umetnost zdravega pitja vina je, seveda, kje drugje kot v količini. Zdravilne količine vina pa so tako majhne, da ga z največjo lahkoto spijemo preveč. Poleg tega se zdravju lahko izognemo še tako, da vino pijemo v priporočeno zdravih majhnih količinah in vseeno postanemo alkoholiki.

Hitrost jeter je namreč 10g/uro.

Toliko gramov čistega alkohola moška jetra razgradijo v eni uri (ženska jetra še kak gram manj), ne da bi alkohol medtem naredil ropot po hiši in nas opijanil. Zdaj pa, po deciliter vina na uro, nekaj ur zapored in tako dan na dan, pa smo spet tam, od koder ni več daleč do zasvojenosti. Da se zaradi zdravja ne bi prehitro vpisali med alkoholike, moramo sprejeti izziv in se sporazumeti z vinom. Kajti abstinirati ni nič težkega, veliko večja umetnost je zmerno uživati alkoholne pijače.

Kar je več, je preveč.

Zanimivo je, da redno uživanje vina ne škoduje in da je redno uživanje sploh priporočeno v omenjenih količinskih okvirih in ob jedi. Dolgotrajne študije celotnih populacij in krajši poskusi s prostovoljci, prehrano in vinom se strinjajo v tem, da prehrana z visokim deležem maščob (približno 40 odstotkov energijske vrednosti hrane) povzroča trajen presežek prostih radikalov in s tem močan oksidacijski stres. Če pa to prehrano dopolnimo s sadjem in zelenjavo, se podoba oksidacijskega stresa znatno popravi. Še bolj se polepša, če v prehrani v omenjeno majhnih količinah sodeluje vino, zato vse kaže, da rdeče vino očitno doda tisto presežno zaščito, ki jo sadje in zelenjava ne moreta prispevati.
Skratka, kdor rad je mastno, naj le pije vino. A ne preveč.
Kdor pa mastnega ne je, se ob jedi prav tako lahko potrudi s kozarcem rujnega. Pa ne preveč.

V čem je skrivnost?

Odgovor na vprašanje, zakaj je od vseh alkoholnih pijač najbolj zdravo prav vino, tiči v grozdju. V njem in v tem, kar se dogaja z grozdnim sokom in vinom pozneje, tiči tudi odgovor, zakaj je vino lahko škodljivo.
Najprej: rdeče grozdje je zakladnica flavonoidov, polifenolnih spojin, ki v telesu učinkujejo kot antioksidanti. Izdaja jih barva, saj so med antioksidanti rdečega grozdja rdeče vijolična antocianska barvila. Med fermentacijo poleg tega, da se sladkor spremeni v alkohol pride še do nekaterih sprememb; med drugim nastane reservatrol, ki ga ni v grozdju in grozdnem soku in je eden od najmočnejših antioksidantov rdečega vina. Poleg tega vsebuje še flavonoide kvercetin, katehin, epikatehin in že omenjena antocianska barvila. Za njegove krepčilno-hranilne lastnosti so pomembne tudi kisline, rudnine in druge snovi, ki jih vsebuje. Kar zadeva vsebnost vitaminov, vino ni pomembno.
In nato: pridelava grozdja za vino je v večini primerov močno obremenjena s pesticidi, ki deloma preidejo v vino. Poleg tega vino praviloma vsebuje različne dodatke, zlasti spojine z žveplom. Belo vino je skoraj brez izjeme žveplano, tudi rdeče ni povsem brez žvepla. Žveplo v vinu pa zdravju ne koristi. Zato velja seči po ekološko pridelanem vinu ali pa vino kupite neposredno od vinarja, na katerega se lahko zanesete tako glede kakovosti kot čim manjše vsebnosti dodatkov.

Katero vino je pravšnje za zdravje

To je odgovor z dvema barvama: tako rdeče kot belo, le da rdeča barva sije močneje. Skratka, rdeče vino je, kar zadeva zdravje, bolj priljubljeno. Poleg tega velja, da bolj ko je rdeče vijolično, več zdravja tiči v njem. Do količine deciliter ali deciliter in pol pri obroku, seveda.
Belo vino učinkuje blago razkuževalno in enako kot rdeče vsebuje flavonoide, le da znatno manj. Po eni od raziskav čilske Katoliške univerze v Santiagu, je belo vino izkazalo le 10 odstotkov ali manj antioksidacijske moči rdečega vina. Sicer pa je težava z belim vinom v tem, da je skoraj brez izjeme vsaj malo do zelo žveplano.
Glede sorte vina ni treba daleč, da pridemo do najbolj zdravilnega vina. Znano je, da so na Dolenjskem tako zdravi, ker pijejo cviček. Poleg tega se za zdravje držimo dobrega refoška in avtohtonega terana. Zadnja sta po vsebnosti polifenolnih spojin visoko na prvem mestu. Glede belih vin bi bilo zanimivo izvedeti, kakšen vpliv na zdravje ima zlato oksidirana in povsem nežveplana malvazija, pridelana po (sicer necenjenem) tradicionalnem postopku, pri katerem sok nekaj časa vre na tropinah. Glede barikiranih vin velja, da poleg z lesom okrepljene arome vsebujejo še več polifenolnih spojin in njihov naravno "gost" okus še bolj navaja k zmernosti.

Vino kot zdravilno pijačo ...

...  je že v 12. stoletju priporočala sveta Hildegarda. Z vodo, ki je bila takrat v bližini naselij najbrž pogosto onesnažena, ni toliko simpatizirala kot s pivom in z vinom. Za vino piše, da s svojo zdravo toploto in veliko močjo zdravi in razveseljuje človeka in množi njegovo kri bolj kot katerakoli druga pijača. V svojih spisih izrecno opozarja na veliko moč žlahtnega vina in dosledno svetuje, naj ga omilimo s tem, da ga razredčimo z vodo ali vanj pomakamo kruh. Proti črnemu žolču, ki ga dobrih 800 let po Hildegardi lahko prevedemo kot še vedno in vse bolj aktualni stres, svetuje pogašeno vino. Pripravimo ga tako, da četrt litra vina zavremo in mu prilijemo enako količino mrzle vode. Shranimo ga v termovki in po požirkih pijemo čez dan. Med drugim pripomore k pomiritvi zakonskih prepirov in naredi sitne otroke znosnejše. Ne tako, da pijejo pogašeno vino, ampak da si z njim pomagata starša. Zmerno, seveda.

Po dosedanjih izkušnjah in številnih raziskavah je vino dobro:

  • za zdravo srce in čistejše ožilje,
  • za "razmaščevanje" krvi,
  • proti slabokrvnosti,
  • za boljšo prebavo,
  • za povečanje odpornosti,
  • za razstrupljanje telesa,
  • proti poškodbam celic in dednega zapisa, ki jih povzročajo prosti radikali.

V omenjenih količinah, seveda!

Opozorilo!

Pretirana antioksidacija je zdravju škodljiva enako kot presežek prostih radikalov. Preveč čaja nas oskrbi s preveč kofeina, zato lahko postanemo živčno razdraženi in kronično odvisni od njega. Zaradi preveč vina v rednih odmerkih nas medse sprejmejo anonimni alkoholiki. Zaradi preveč jagodičja pa dobimo drisko. Zato vsega zmerno in po malem in zdravje ne bo zbežalo za prvi vogal.

Alkohol ima to značilnost, da se pije sam. Ne da bi vedeli, mi sami vedno spijemo samo en sam kozarec vina. Nikoli več kot le kozarec. Nato prvi spije drugega, drugi tretjega in tako z vse manj zavedanja naprej.

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki