Njeni oboževalci trdijo, da jedi s čilijem povzročajo "lebdeče" občutke, kar je razlog, da so jedi in omake, katerih poglavitna sestavina je čili, na Zahodu postale temelj prave gastronomske subkulture. Ognjene jedi "zapeljejo" možgane, da se odzovejo tako kot na problem, ki ga spremlja bolečina. Bolečine seveda ni, sledi pa naval endorfinov, tako imenovanih hormonov sreče, ki veljajo za naravno sredstvo proti bolečinam. Ljubitelji pekoče hrane se požvižgajo na opozorila o možnih posledicah delovanja čilija na sluznico ust, grla, žrela in prebavnih organov, čeprav se pekočim občutkom ni mogoče izogniti. Pravijo, da je uživanje čilija varno, učinek pa ne zaostaja za učinkom "dvigovalcev" razpoloženja, ki so povsod po svetu zakonsko prepovedani. To je tudi razlog, da se ena od najbolj pekočih čili omak, ki na etiketi nosi napis "ekstra pekoče", imenuje kar Endorphin rush (endorfinski naval).

Iskalci zadovoljstva

Kadar gre za užitek, so skoraj vselej vmes endorfini. Seks je takšen užitek prav zaradi endorfinov, zato se ljudje ne ljubijo samo tedaj, ko si zaželijo potomcev. Tudi smeh je užitek; ljudje iščejo stvari, ki so jim v zabavo. Vsi delamo, kar nam "godi", ali preprosto rečeno: smo iskalci zadovoljstva, celo tedaj, ko nam gre vse narobe.
Prava razlaga našega iskanja zadovoljstva torej tiči v možganski kemiji. Besedo endorfin sestavljata dva dela: endogen pomeni notranji, morfij pa je učinkovita protibolečinska snov. Endorfini spadajo med endogene opioide, ker je njihovo delovanje podobno delovanju opija, s to razliko, da jih ustvarja kar živčni sistem. Izločajo se ves čas, izraziteje pa v bolečinskih stanjih, ko blažijo bolečine in pomirjajo vnetja. Povečujejo vzdržljivost pri telesnih naporih, kar pripomore k občutkom zadovoljstva po telesni vadbi, pojasnjuje pa tudi obsedenost z vadbo, ki se pojavlja pri nekaterih ljudeh. Količina endorfinov se poveča tudi pri študentih pred zahtevnimi izpiti in pri vojakih
med bitko.

Med orgazmom

V času ljubezenskega dejanja, zlasti med orgazmom, se sprosti velika količina endorfinov, ki povzroči stanje prijetnega razpoloženja, evforije in užitka. Pri rekreativnih dejavnostih se v možganih sproščajo endorfini, ki včasih izzovejo tako izrazit užitek, da utegnejo povzročiti celo odvisnost. Tako opustitev takšnih ali drugačnih dejavnosti lahko povzroči abstinenčni sindrom. To je razlog, da že misel na izgubo ljubljene osebe lahko sproži paniko. Strokovnjaki v takšnih primerih govorijo o odvisniški krizi. Na kratko, endorfini so regulatorji bolečine in naravna droga.

Boj ali beg

Endorfini sprožijo dve vrsti telesnega odgovora. Prvi je znan kot "boj ali beg" in je značilen za stres, pri drugem gre za sistem nagrade - evforijo. Zaradi endorfinskega navala se odzovemo na najboljši način; omogoča tudi, da funkcioniramo tudi takrat, ko telo občuti bolečino, in nam pomaga, da si opomoremo.

Čarobni kemijski ključi

Raziskave o endorfinih so odprle množico novih vprašanj. Med znanstveniki je zavladalo razburjenje. Endorfinom so namenili vlogo "čarobnih kemijskih ključev" psihofarmakologije, s katerimi bi po želji odpirali skrinjico, ki hrani skrivnosti bolečine in zadovoljstva, veselja in žalosti, pomnjenja, inteligence in obnašanja. Pričakovanja so bila velika: endorfini naj bi pojasnili vse, od zaljubljenosti do zaspanosti, razumevanje njihovega učinkovanja na človekov organizem pa naj bi prispevalo k odkritju zdravil proti odvisnosti in duševnim boleznim, za uravnoteženje razpoloženja in teka ter celo za krepitev ustvarjalnosti in seksualnih želja. Domiselni naslovi so preplavili tisk in v bralcih izzvali naval endorfinov, ki ga je sprožilo zadovoljstvo nad fantastičnim odkritjem. Kljub vsemu vzhičenost ni bila dolgotrajna. Dotlej je znanost opazovala možgane kot nekakšen računalnik, po odkritju endorfinov pa so znanstveniki ugotovili, da je računalnik prav vsaka možganska celica. Ta zapleteni sistem še danes skriva številne skrivnosti. Sčasoma se je nekoliko spremenila tudi terminologija - zdaj endorfinom pravijo nevropeptidi ali endogeni opioidi. Novice o endorfinih so polagoma izginile z naslovnic, njihovo ime pa so izkoristili lastniki fitnes klubov in organizacij, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi.

Gospodarji bolečine

Upanje seveda ostaja - za milijone ljudi, ki jih mučijo kronične bolečine, alkoholizem, debelost in druge bolezni. Kljub vsem čudesom sodobne medicine in številnim orožjem, ki jih imata v lasti vrhunska medicinska znanost in farmakologija, po treh desetletjih in pol endorfini še vedno niso v rabi kot zdravilo. Pokazalo se je, da ni mogoče proizvesti endorfinov, ki bi jih lahko uporabili za zdravljenje. "Življenje" endorfinov je namreč sestavljeno iz več faz. Na koncu te življenjske poti jih iz zasede napadejo encimi, ki imajo eno samo nalogo: razgraditi endorfine, ko so zadostili svojemu namenu. Ker so endorfini gospodarji bolečine, je bilo največ raziskav opravljenih prav na tem področju, njihovo delovanje pa preizkušeno na živalih in ljudeh. Izidi so impresivni: beta endorfin je od 18- do 50-krat učinkovitejši od morfija, najmočnejšega analgetika, ki je danes v rabi.

Endorfinski val

O tem, kako močni so endorfini, priča potek poroda, med katerim ima ženska hude bolečine, in vendar veliko žensk rodi brez sredstev proti bolečinam. Telo uravnava stopnjo bolečine z lastnimi analgetiki, endorfini, katerih raven med porodom narašča, vrhunec pa doseže tik po porodu. Tako lahko mati po porodu preskoči počitek in takoj začne skrbeti za otroka. Endorfinski val tudi spodbuja proizvodnjo mleka ter pripomore k povezanosti matere in otroka.

Za večji pretok endorfinov

Številni znanstveniki trdijo, da naše telo najbolje ve, kaj potrebuje. Opiatni prejemniki obstajajo v našem telesu z natančno določenim razlogom. Ko se telo sreča z bolečino, mora vedeti, kako z njo ravnati. Nekateri deli možganov so se v procesu evolucije prilagodili, tako da so sposobni sprejeti bolečino ter obenem ustvarjati občutke ugodja in zadovoljstva. Torej še kako velja priporočilo, da je bolje obvarovati svoje telo (in denar) pred zdravili in se naučiti, kako izkoristiti, kar ponuja telo. Verjeti gre zdravnikom, ki pravijo, da se učinek "hormona sreče" z leti zmanjšuje in da je zato zelo pomembno, da ostanemo v formi in počnemo stvari, ki prispevajo k večjemu pretoku endorfinov. Na vrhu seznama zaželenih dejavnosti so seks, telesna vadba, glasba, čokolada in seveda čili. Dr. Thomas Davis je endorfine primerjal z znamenitim švicarskim nožem - z njim lahko režete, odprete steklenico, lahko vam služi kot izvijač ali pinceta, in vse to je shranjeno v enem samem majhnem nožu.

Endorfinska mrzlica

Zasluge za odkritje endorfinov in njihovih lastnosti pripisujejo različnim ljudem. Sredi šestdesetih let 20. stoletja je Choh Li, profesor na Univerzi v Berkeleyju, pri hormonu hipofize, ki ga je poimenoval B-lipotropin, odkril analgetično lastnost, sposobnost, da blaži bolečino. Pozneje je odkril še druge endogene peptide, ki izhajajo iz hormonov hipofize in so podobni morfiju.Prava endorfinska mrzlica je nastopila, ko so znanstveniki poskušali odkriti pravi razlog za delovanja opija. Solomon H. Snyder in Candace B. Pert z Medicinske fakultete Univerze Johns Hopkins, Lars Terenium iz Uppsale na Švedskem in Eric J. Simon z Medicinske fakultete Univerze v New Yorku so uporabili novo tehniko označevanja receptorjev in se dokopali do ideje o opiatnem receptorju, mestu prejema opiatnega dražljaja v možganih. To so mesta, na katera so uperjena zdravila in droge, kot sta opij in morfij, ter tako vplivajo na obnašanje in razpoloženje osebe, ki jih zaužije. Njihove raziskave so pokazale, da so receptorji za opiate v delih možganov, ki so odgovorni za občutek bolečine in čustva. Če telo občuti bolečino, opiati odpravijo bolečino. Če bolečine ni, občutek evforije preplavi vse telo in prenese človeka na "višje ravni zavesti". John Hughes in Hans W. Kosterliz z Univerze Aberdeen na Škotskem sta leta 1975 izolirala opioidne peptide, ki se naravno nahajajo v možganih. Do zdaj so odkrili dvajset tipov endorfinov, znanstveniki pa so najbolj raziskovali beta endorfin.

Endorfinski temelji akupunkture

Tudi starodavno kitajsko tehniko, akupunkturo, je mogoče znanstveno razložiti z delovanjem endorfinov. Pri akupunkturi gre za vbadanje tankih igel v akupunkturne točke vzdolž meridianov, ki potekajo po človeškem telesu. To so točke olajšanja bolečine in zdravljenja, akupunktura pa ima lahko tudi močan anestetični učinek. Znanstveniki trdijo, da igle spodbujajo sproščanje endorfinov, ki tedaj delujejo kot naravno zdravilo proti bolečini in omogočijo kirurški poseg. Dr. Huda Aktil z Univerze v Kaliforniji je s poskusi na podganah dokazal, da so imele podgane, ki so jih podvrgli elektroakupunkturi, višjo raven endorfinov kot podgane iz testne skupine.