Pravzaprav je kivi trdoživ sadež, ki dozori šele oktobra in novembra; včasih se zgodi, da nam kisli sadeži še konec zime povlečejo usta skupaj. Okus pride najbolj do izraza, ko je sadež še čvrst, pri peclju nekoliko mehak in ko lepo diši. Jemo ga surovega (ponavadi ga olupimo, lahko pa ga jemo tudi z lupino, če ga predtem temeljito operemo in se tako znebimo neprijetnih dlačic), v sadnih solatah, odličen je v kombinaciji s perutnino in seveda v slaščicah (kolači in sladoledi). Iz kivija pripravljajo tudi sokove, likerje, marmelade ...

Ko je pripotoval v Evropo (to je bilo šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja), so ga ljudje navdušeno sprejeli kot sadež mladosti, saj je izjemen vir vitaminov. Predvsem petdesetimi leti namreč v obdobju, ko se je zima umikala pomladi, ni bilo na izbiro toliko okusnega in kakovostnega sadja (in še več sintetičnih in naravnih vitaminskih tablet) kot danes.