Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kivi ali aktinidija

(Foto: Diana Anđelič)

Sadež z dragocenimi sestavinami

Čeprav se je zadnjih nekaj let kivi ali aktinidija že popolnoma udomačil in dobro uspeva tudi pri nas, ga sadjarji še vedno uvrščajo med sadje toplih krajev. 

Pravzaprav je kivi trdoživ sadež, ki dozori šele oktobra in novembra; včasih se zgodi, da nam kisli sadeži še konec zime povlečejo usta skupaj. Okus pride najbolj do izraza, ko je sadež še čvrst, pri peclju nekoliko mehak in ko lepo diši. Jemo ga surovega (ponavadi ga olupimo, lahko pa ga jemo tudi z lupino, če ga predtem temeljito operemo in se tako znebimo neprijetnih dlačic), v sadnih solatah, odličen je v kombinaciji s perutnino in seveda v slaščicah (kolači in sladoledi). Iz kivija pripravljajo tudi sokove, likerje, marmelade ...

Ko je pripotoval v Evropo (to je bilo šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja), so ga ljudje navdušeno sprejeli kot sadež mladosti, saj je izjemen vir vitaminov. Predvsem petdesetimi leti namreč v obdobju, ko se je zima umikala pomladi, ni bilo na izbiro toliko okusnega in kakovostnega sadja (in še več sintetičnih in naravnih vitaminskih tablet) kot danes.

Če primerjamo vsebnosti vitaminov v kiviju z drugimi sadeži, ugotovimo, da vsebuje skoraj desetkrat toliko vitamina A kot jabolko, zato pa petkrat manj kot kaki; vitaminov iz skupine B ima toliko kot jagode, vitamina C toliko kot češnje in robidnice, desetkrat manj kot črni ribez ter več kot jabolka in hruške. Bogat je z minerali, saj v primerjavi z jabolkom vsebuje štirikrat več fosforja, dvakrat več kalcija in petkrat več železa.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sadje , vitamini , sok , sadež , kivi , aktinidija , marmelada , sadež mladosti

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.