Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sprememba prehrane rešitev za avtizem, disleksijo in motnje pozornosti?

Dr. Natasha Campbell-McBride je ugotovila, da imajo matere avtističnih otrok nenormalno črevesno floro in z njo povezane zdravstvene težave. Rešitev za otroke z avtizmom vidi v prehranjevalnem protokolu GAPS, ki spremeni patogeno floro v črevesju. Če naj odpravimo patogeno floro, vnovič vzpostavimo normalno floro ter pozdravimo in zatesnimo poškodovano črevesno steno, sta potrebni dve leti. Šele takrat se črevesje vrne v stanje, ko je spet glavni vir hranil in ne vir zastrupljanja.
Dr. Natasha Campbell-McBride je ugotovila, da imajo matere avtističnih otrok nenormalno črevesno floro in z njo povezane zdravstvene težave. Rešitev za otroke z avtizmom vidi v prehranjevalnem protokolu GAPS, ki spremeni patogeno floro v črevesju. Če naj odpravimo patogeno floro, vnovič vzpostavimo normalno floro ter pozdravimo in zatesnimo poškodovano črevesno steno, sta potrebni dve leti. Šele takrat se črevesje vrne v stanje, ko je spet glavni vir hranil in ne vir zastrupljanja. (Foto: Shutterstock)

Ko se je nevrologinji dr. Natashi Campbell-McBride rodil avtističen otrok, se je posvetila iskanju zdravila proti tej bolezni. Začela se je izobraževati in dokončala podiplomski študij s področja prehrane. Ob pomoči posebne diete je sina ozdravila avtizma. Zdaj ima v Cambridgeu v Angliji kliniko, na kateri se ukvarja z otroci in odraslimi, ki imajo učne težave, nevrološke motnje in obolenja prebavil.
Že stari Egipčani so vedeli, da je treba vzroke za številne bolezni iskati v črevesju. Zadnjih nekaj let se znanstveniki precej ukvarjajo s preučevanjem, kako mikroorganizmi v prebavilih vplivajo na razvoj imunskega sistema in na delovanje možganov. Naseljenost črevesja z bakterijami je nesporno povezana z delovanjem možganov. Ali je mogoče, da lahko enostavna sprememba prehrane ozdravi tudi avtizem, disleksijo in motnje pozornosti?

"Znanstvene raziskave kažejo, da mikroorganizmi v prebavilih v resnici vplivajo na razvoj imunskega sistema ter na razvoj in delovanje možganov (os prebavila-možgani), ne vemo pa še natančno, kako. Znano pa je, da lahko sprememba mikroorganizmov v črevesni mikrobioti pripelje do različnih motenj. Do tovrstnih sprememb lahko pride zaradi zdravljenja z antibiotiki, nepravilne prehrane … Raziskovalci, ki delamo na področju črevesne mikrobiote, se strinjamo, da se je v zadnjih desetletjih sestava črevesnih bakterij pri ljudeh spremenila in da je 'izguba' nekaterih koristnih bakterij povezana tudi z naraščanjem debelosti in vedenjskih motenj," nam je razložila Maja Rupnik, profesorica mikrobiologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru ter vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Črevesje je največji imunski organ v telesu

Novorojenček ima skoraj sterilno črevesje. Med porodom od mame in okolice dobi bakterije in druge mikroorganizme, ki se naselijo v njegovih prebavilih. Črevesna mikroflora je eden od najbolj kompleksnih mikrobnih ekosistemov, ki skrbi za pravilno rabo hranil, ščiti pred škodljivi bakterijami in strupenimi snovmi ter usmerja imunski sistem. Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi dosežejo tudi najbolj oddaljene organe in vplivajo na imunska dogajanja v njih. Če se črevesna mikroflora poruši, človek zboli.

Zadnjih dvajset let zdravniki ugotavljajo, da imajo otroci vse več zdravstvenih težav. Adriana Dolinar, dr. vet. med., soavtorica knjig Resnice in zmote o kandidi, Vojna ali mir z bakterijami in Uravnajte ščitnico ter predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka, pravi, da se ne poslabšuje samo telesno zdravje otrok. "V okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave spoznavamo izkušnje staršev, učiteljev, vzgojiteljev, psihologov in specialnih strokovnih delavcev na področju vedenja otrok. V zadnjih dveh desetletjih se povečuje število otrok z blagimi ali hujšimi motnjami pozornosti, z motnjami koncentracije … Veliko šolarjev zbranosti in umirjenosti ne zmore ohranjati dlje kot 15 minut. Učitelji poročajo o upadu učnih sposobnosti otrok. Vse več je otrok z bralnimi ter govornimi motnjami in celo z disleksijo. Povečuje delež otrok, ki so opazno živčni, nestrpni, jezni in celo agresivni. Žal narašča tudi število diagnoz – ADHD, avtizem in celo depresija."


Povezava med črevesjem in možgani


Tina Sentočnik, dr. med., specialistka interne medicine, psihoterapevtka
in vodja centra za zdravo hujšanje Medico, pravi, da je teorij o povezavi med delovanjem prebavil in boleznimi veliko, le malo pa jih je znanstveno dokazanih. "Največ strokovno podprtih raziskav o tej povezavi se nanaša na črevesno motnjo, imenovano sindrom razdražljivega črevesja, neprijetno in bolečo trebušno težavo, ki greni življenje 15 odstotkom odrasle populacije v razvitem svetu. Znanstvenika, ki sta to področje največ raziskovala, P. J. Kennedy in C. Codling, ugotavljata nesporno povezavo med stresom, imunsko aktivacijo in kronično bolečino; to pomembno vpliva na kognitivne možganske funkcije, torej na procese mišljenja, kot so spomin, pozornost, jezik, izvršitvene funkcije in višje senzorno zaznavanje (prepoznavanje objektov, prostorsko procesiranje in motorični nadzor). Raziskovalka C. Codling v svoji raziskavi iz leta 2009 dokazuje pomembne spremembe v črevesni flori in sluznici prebavil bolnikov z IBS. Naseljenost črevesja z bakterijami je torej nesporno povezana z delovanjem možganov."

Ena od motenj delovanja možganov je tudi avtizem, ki od leta 1996 tako skokovito narašča, da lahko govorimo o pravcati epidemiji. Leta 1996 je diagnozo avtizem dobil 1/1000 otrok, petnajst let pozneje, leta 2011 1/100 otrok, leta 2012 1/80 otrok, lani pa že 1/50 otrok. Te številke so zaskrbljujoče tudi zato, ker zdravniki še zdaj ne vedo natančno, zakaj pride do te motnje. Maja Rupnik pravi, da raziskave potrjujejo, da imajo avtistični otroci drugačne črevesne bakterije kot njihovi zdravi bratje in sestre. "Nekatere bakterije so pri njih še posebno pogoste, denimo desulfovibriji in suterele, vendar ni znano, ali so te bakterije neposredni povzročitelji simptomov in kakšno je njihovo delovanje. Dobro dokumentirano je tudi, da nekateri antibiotiki (vankomicin) povzročijo kratkotrajno izboljšanje, dieta pa dolgotrajno izboljšanje avtizma."
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sprememba prehranjevanja , avtizem , disleksija , motnja pozornosti

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.