Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Česnek - slovenski česen

Pridelava slovenskega česna je pomembna tudi z razvojnega vidika, saj oživlja pomursko kmetijstvo, ki že nekaj časa stagnira, so prepričani v Proorganici, kjer pridelujejo Česnek.
Pridelava slovenskega česna je pomembna tudi z razvojnega vidika, saj oživlja pomursko kmetijstvo, ki že nekaj časa stagnira, so prepričani v Proorganici, kjer pridelujejo Česnek. (Foto: Diana Anđelić)

Pomanjkanje slovenskega česna je botrovalo temu, da smo doslej kupovali predvsem česen iz tujine, saj slovenskega preprosto ni bilo dovolj. Kot vemo, česen lajša različne tegobe in blagodejno vpliva na zdravje, vendar le, če je kakovostno pridelan. In ta potencial je prepoznalo tudi slovensko podjetje, ki že drugo leto na 15 hektarjih prleških in prekmurskih rodovitnih površin, kjer so ostanki Panonskega morja pustili idealne razmere za kmetovanje, prideluje kakovosten slovenski česen.
Kmetijsko gospodarstvo Panorganica danes česnek, kot pravijo česnu Prekmurci, pod blagovno znamko z istim imenom prodaja večjim slovenskim trgovcem. Z Mariom Kurtovičem, devetindvajsetletnim lastnikom podjetja, idejnim vodjem in protagonistom tega kmetijskega podjetja, smo se pogovarjali o česnu, v katerem je prepoznal odlično poslovno priložnost.

"Seveda je vsak začetek težak," začne Kurtovič svojo zgodbo o uspehu. "Najprej prebiraš literaturo in se skušaš čim bolj izobraziti, toda ko začneš delati v praksi, je podoba povsem drugačna. Prav zato je nadvse pomembno, da imaš ob sebi sposobno ekipo ambicioznih in strokovno podkovanih posameznikov, ki ti vedo svetovati in pomagati. Seveda smo se sprva srečevali z nekaterimi težavami, ki pa sem jih vzel kot izziv. Menim, da smo začetne težave dobro rešili in dosegli nekatere cilje, kot so postati vodilni pridelovalec česna v Sloveniji, zaposliti ljudi v Prlekiji, razvijati kmetovanje v Pomurju, ki stagnira, in še bi lahko našteval. Imamo jasno zastavljene cilje in verjamemo, da jih bomo dosegli," je prepričan Kurtovič.

Podjetje sestavlja šestih mladih, ambicioznih posameznikov, ki so strokovnjaki na področju najnovejših tehnologij pridelave in predelave ter marketinških in poslovnih pristopov, spremljajo pa tudi novosti na področju zelenjadarstva ter standarde in trende v kmetijskem sektorju. Med sezono, ko je treba pridelek pospraviti, pa jim pomaga tudi na desetine delavcev.


Pozornost semenu

Kurtovič se je začel izobraževati na seminarjih v tujini, z obiski velikih pridelovalcev česna, s prebiranjem literature, brskanjem po spletu in seveda s pogovori s strokovnjaki na tem področju. "Največ sem se naučil iz lastnih izkušenj in napak," poudarja Kurtovič in dodaja: "Zaradi večstoletnih izkušenj s pridelavo česna in zavzetostjo za kakovostno pridelavo zelenjave smo se že na začetku povezali s francoskimi strokovnjaki, saj tudi nam kakovost pomeni eno od najpomembnejših vrednot." Idealne pedoklimatske razmere v Franciji so dokaj podobne slovenskim, zato tudi pri nas česen zelo dobro uspeva.

"Pridelek česna je bil letos dober, vsekakor boljši, kot lani, saj smo preučili lanske napake. Še vedno pa verjamemo, da je mogoče pridelati še boljši česen," zagotavlja Kurtovič in hkrati opozarja, da je pri domači vzgoji česna treba paziti na seme. Nepremišljeno kupovanje semena lahko povzroči veliko več škode kot koristi. Pred nekaj desetletji je prav okuženo špansko seme zdesetkalo slovensko pridelavo. Takrat se je namreč na trgovskih policah pojavil uvožen česen, ljudje so ga sadili – in to se je že v nekaj letih pokazalo za veliko napako.

Ročno očiščen česen

Zaradi kratke distribucijske poti česen pride na trgovske police še svež, z vsemi značilnimi lastnostmi in hranljivimi snovmi. Kakovost zagotavljajo z ustrezno pripravljenimi površinami, s primernim skladiščenjem in z najnovejšo tehnologijo, o čemer pričata tudi pridobljena certifikata. Česen blagovne znamke Česnek je pridelan po načelu integrirane pridelave in ima certifikat Global G.A.P., ki je sinonim za dobro kmetijsko prakso. Kljub najnovejši mehanizaciji pa nekatera opravila še vedno opravljajo tradicionalno – ves česen je očiščen ročno, kot so to počeli nekoč.

Inovativno kmetijsko gospodarstvo

V KMG Panorganic imajo velike načrte za prihodnost, postati želijo vodilno kmetijsko gospodarstvo, ki bo pokrivalo več segmentov na področju pridelave jagodičevja, zelenjave in lupinarjev. Samo za jesensko sajenje česna so pripravili kar 35 hektarjev zemljišč, v jeseni pa bodo v prodaji tudi goji jagode. "Zasajenih imamo 1500 dreves, v naslednjih letih pa jih načrtujemo še več. Posebnost naših goji jagod je v tem, da so pridelane v Sloveniji in da imajo ekološki certifikat," pojasnjuje Kurtovič. Pridelovali bodo tudi ameriške borovnice, pomlajujejo 60 arov velik nasad orehov ter načrtujejo razširitev ponudbe z drugim jagodičevjem in zelenjavo.

"Naš cilj je postati inovativno kmetijsko gospodarstvo na področju prodaje svežih, visokokakovostnih pridelkov in izdelkov." Inovativno zato, ker se zgledujejo po kmetijskih gospodarstvih iz Nizozemske, Francije in Danske, kjer je pristop k pridelavi hrane drugačen kot v Sloveniji, enako pa velja tudi za odnos med pridelovalcem in prodajalcem. Več v tem trenutku še ne morem povedati," pravi Kurtovič, vendar zagotavlja, da bo imel projekt pozitiven vpliv na Občino Ljutomer in vso Slovenijo, saj bodo prav vsi državljani imeli možnost kupiti pridelek najvišje kakovosti.

V Sloveniji je vse prepogosto edino merilo cena, zato prodajalci hitro preverijo, po kakšni ceni lahko enak pridelek kupijo v Italiji in Španiji, medtem ko v omenjenih državah tega ni. Tam kmetje nimajo težav s prodajo svojih pridelkov: njihov trg je njihova država, presežek pa izvozijo. Pri nas smo daleč od tega, da bi bili samozadostni, še tisto malo, ki se pridela, pa naleti na močno konkurenco velikih držav pridelovalk. "Posledično so kmetje v teh državah bogatejši in se skozi življenje ne prebijajo stežka tako kot pri nas, kjer imamo zelo malo uspešnih kmetijskih gospodarstev," je ogorčen mladi kmetovalec.

Vizija kmetijstva

"Naša vizija obsega pridelavo v nadzorovanem okolju, torej plastenjake in steklenjake, hidroponiko oziroma akvaponiko," razlaga Kurtovič, "prav tako uporabo mineralnih gnojil. Konvencionalno kmetijstvo vsekakor nima pravega odnosa do narave in okolja." Po Kurtovičevih besedah v rastlinjakih ni treba uporabljati škropiv, saj je prostor zaprt, pridelek pa zaščiten pred škodljivci. Za zalivanje je mogoče uporabiti zbrano in prečiščeno deževnico, voda kroži in se filtrira, količina mineralnih gnojil pa je znatno manjša. Zaradi vsega tega je pridelek boljši v vseh pogledih in ni umeten, kot radi povedo nepoučeni. Nasprotno, boljši je kot tisti, ki je pridelan na prostem. Prednosti so številne, vendar pa je pridelek zaradi visokih finančnih vložkov dražji.

Trenutni položaj v Sloveniji ni najugodnejši za tovrstne projekte – banke jih ne podpirajo, ljudje pa nimajo denarja za kakovostnejšo zelenjavo. Prihodnost Pomurja je prav v takšnih inovativnih projektih in ne v izživetem konvencionalnem kmetijstvu, pri katerem kmetovalci tekmujejo, kdo ima bolj ravno posajeno koruzo ali boljši in večji traktor. "Kmet v prihodnosti ne bo več imel umazanih nohtov – to lahko z gotovostjo trdim," je prepričan Kurtovič. Slovenija bo morala slediti novim trendom v kmetijstvu, ne sme ostati na točki izpred štiridesetih let. Potrebni so drzni koraki ter vlaganje v pridelovo zelenjave in sadja, pri kateri ni treba trepetati pred sušami in drugimi vremenskimi nevšečnostmi.

"Ker nimamo pridelave zelenjave skozi vso leto oziroma je le-ta zelo majhna, so trgovci prisiljeni kupovati v tujini – in ko se začne domača sezona, slovenskim pridelkom zbijajo ceno, saj je pridelek v tujini cenejši. Zakaj je cenejši, se seveda nihče ne vpraša. Na koncu spregovorijo številke. Tudi slovenski potrošnik se mora nekoliko spremeniti, vsi govorijo o bio in eko, na policah pa bi radi imeli samo najlepše, 'pravilno' oblikovane pridelke, seveda po nizki ceni. V tem ni nobene logike," sklene Kurtovič.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

česen , integrirano kmetijstvo

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.