Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Peteršilj

Peteršilj ima razkuževalno in protimikrobno delovanje, zato ga je priporočljivo žvečiti namesto žvečilnega gumija.
Peteršilj ima razkuževalno in protimikrobno delovanje, zato ga je priporočljivo žvečiti namesto žvečilnega gumija. (Foto: Shutterstock)

Peteršilj je rastlina, ki so jo poznali že v dobi Kremenčkovih. Kaj so takrat počeli z njim, žal ni znano, vemo pa, da je v antičnem Sredozemlju veljal za simbol večnosti in zmagoslavja, zato je bil namenjen za slavja, kronanja zmagovalcev in umetnikov ter za krašenje pogrebnih dogodkov in grobnic. Dandanes se zaradi njegove vseprisotnosti pogosto ne zavedamo njegove prave vrednosti, nemalokrat pa ga uporabljamo zgolj za okras.

Zdravilne lastnosti peteršilja

Peteršilj je edinstvena rastlina, ki je tako zelo bogata z vitamini in minerali, da že 10 g nasekljanih lističev zadosti našim dnevnim potrebam po železu, manganu, kaliju, kalciju ter vitaminih A, C, E in B1. V njem je tudi vitamin B12, ki ga sicer vsebujejo predvsem živila živalskega porekla, zaradi česar ga vegetarijancem nemalokrat primanjkuje.

Poleg visoke vsebnosti vitaminov in mineralov peteršilj odlikujejo številna eterična olja (prevladujeta miristicin in limonen), ki ščitijo pred rakavimi obolenji in zaradi katerih je peteršilj močan antioksidant. Prav po zaslugi eteričnih olj peteršilj odpravi slab zadah. Povrhu ima razkuževalno in protimikrobno delovanje, zato ga je priporočljivo žvečiti namesto žvečilnega gumija. Poleg tega peteršilj vsebuje flavonoide, ki zdravijo želodčne razjede in zavirajo izločanje želodčnih kislin, zaradi visoke vsebnosti klorofila pa čisti celotno telo. Peteršilj koristi prebavi, izboljšuje kri, niža raven sladkorja v krvi, odvaja vodo, preprečuje srčno-žilne bolezni, uravnava menstruacijo in lajša njene simptome, gradi kosti, doseže pa tudi, da se počutimo lahki in polni energije.

Nakup

Na voljo sta korenasti in listnati peteršilj, pri listnatem pa lahko izbirate med tistim z gladkim in tistim s kodrastim listjem. Za kulinarične namene je primernejši tisti z gladkim listjem, saj je bolj aromatičen, kodrolistni pa je primeren zlasti za dekoracijo. Kupujte svež, po možnosti lokalno pridelan peteršilj, saj njegova sezona traja vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kajti samo v svežem peteršilju se ohranijo vse aktivne snovi in tudi njegov značilni okus. Pozimi se odločajte za peteršilj, vloženega v olivno olje (peteršiljev pesto), zadovoljiva izbira je tudi zamrznjen peteršilj, medtem ko od sušenega ne boste imeli prave koristi. Korenasti peteršilj, ki v primerjavi z listnatim vsebuje od tri- do štirikrat več eteričnega olja, kupujte predvsem v hladnejši polovici leta, saj le pozni jeseni nabrani korenasti peteršilj zbere vso svojo moč ter jo uskladišči v korenini.

Peteršilj v kuhinji

Z listnatim peteršiljem lahko oplemenitite prav vsako slano jed. Poleg osvežujočega okusa in koristnosti za zdravje ga odlikuje to, da čeprav jed obilno potresete z nasekljanimi lističi, ne boste prekrili arome ostalih začimb in dišavnic, pač pa jih le še poudarili in oplemenitili. Ključno vlogo igra predvsem v rižotah, enolončnicah, polpetih in ribjih jedeh, z njim pa ne pozabite potresti tudi krompirja, ki bo tako laže prebavljiv in manj redilen.

Korenasti peteršilj se poda predvsem v juhe in enolončnice, odlično pa se obnese tudi kot zgoščevalec omak (korenino peteršilja skuhajte, spasirajte in jo namesto prežganja vmešajte v smetanovo omako ali krompirjev golaž). Da pozimi ne boste pogrešali pristnega, lokalno pridelanega peteršilja, ki ga je zdaj v izobilju, ga kupite večjo količino in pripravite domači peteršiljev pesto. Njegovo glavno sestavino, peteršilj, dobite med drugim tudi pri Kvedrovih, ki sodelujejo v projektu Zavoda Viva Z vrta v službo.

Kmetija Kveder

Kmetija Kveder ni kmetija v klasičnem pomenu, saj jo bolj kot kmetijska mehanizacija, hlevi in drugi kmetijski objekti sestavljajo štirje pari pridnih rok. Pri Kvedrovih so se s kmetijstvom začeli ukvarjati pred dobrimi dvajsetimi leti, da so ob redni službi prišli do dodatnega prihodka. Takrat so obdelovali 15 hektarov zemlje, pridelke – večinoma krompir, žita in zelje – pa so prodajali trgovcem. V zadnjih treh letih so nabor pridelkov razširili, zmanjšali obdelovalne površine in se preusmerili v maloprodajo, torej prodajo od kmeta do potrošnika. Tako lahko kupcem ponudijo ugodne cene, pa tudi sami zaslužijo več kot pod pritiskom veletrgovcev. Zdaj lahko pri njih kupite tako rekoč vso zelenjavo: čebulo, česen, korenovke, cvetačo, brokoli, zelje, bučke, kumare, paradižnik, krompir, zelišča in fižol. "Dela, tudi ročnega, je resnično veliko, tako širok nabor zelenjadnic pa zahteva tudi precej znanja, vendar resnično uživamo v stiku z zemljo," pravi Mira Kveder. "Na koncu, ko vidiš, kako vse lepo raste, je ves trud bogato poplačan," še doda.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zelenjava , priprava hrane

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.