Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Žitni kosmiči

Ovseni kosmiči

Ovseni kosmiči nimajo hvaležne vloge v prehrani. Slovijo predvsem po tem, da jih jemo takrat, ko nekaj ni v redu z želodcem ali s prebavo - in potem bi nanje najraje pozabili.


Toda obstaja še hujša jed kot ovseni kosmiči. To je škotski ali angleški porridge, gosta brezobličnost, skuhana iz napol zmletega ovsa. Toda dokler so Škoti in prebivalci odročnih otokov ob Veliki Britaniji jedli predvsem porridge in ribe, so pokali od zdravja. In še ena razveseljiva - tako porridgea kot ovsenih in drugih kosmičev ni težko pripraviti na okusen način.

Kosmiči so najenostavneje pripravljeno celo žitno zrno. Vsebujejo vse njegove sestavine, kar je ključno, saj se najpomembnejše snovi skrivajo prav v lupini in pod njo. Zato so kosmiči vir nujno potrebnih rudnin in vitaminov, z vlakninami pa poskrbijo za gladko pot skozi prebavila. Žitni kosmiči so potemtakem koristna naravna hrana, ki jo je najbolje jesti redno, zlasti sredi zime, ko razen nekaj vrst sadja in zelenjave ni veliko sveže sezonske hrane.

Glavna jed ali priloga

Različni žitni kosmiči se med pripravo obnašajo različno. Pšenični in rženi so vedno, pa naj storimo karkoli, nekoliko trdi, ovseni pa mehki. Skuhani so sluzasti in če jih pustimo stati predolgo, se sprimejo v čvrsto gmoto. Kar zadeva organoleptične lastnosti, so najboljši ječmenovi kosmiči, ki niso ne pretrdi ne sluzasti. Toda tako čvrsti kosmiči pšenice in rži kot lepki kosmiči ovsa so zaradi različnih sestavin koristni, zato se je najbolje sporazumeti z vsemi in jim nekako pričarati odličnost okusa. To lahko storimo tako na sladek kot na slan način, za zajtrk, kosilo ali večerjo. Kosmiči so lahko glavna jed ali priloga, če se znajdejo v pecivu, pa dobijo še posebno zanimive okusne razsežnosti.

Predpriprava

Posebnost kosmičev je predpriprava, pravzaprav "predprebava" žitnih kosmičev. Zanimiva značilnost žit je namreč nagibanje k mlečnokislinski fermentaciji; na tej osnovi je nastal kruh s kislim testom, ki ga je šele v novejšem času nadomestil kvas. Če pustimo cela žitna zrna in kosmiče nekaj časa namočene v vodi, začnejo mlečnokislinske bakterije predelovati njim tako ljubo hrano. Podobno se dogaja med fermentacijo mleka ter kisanjem zelja in druge zelenjave. Bakterije delno razgradijo kompleksnejše sestavine hrane, ki tako postanejo lažje dostopne. Med drugim nastaja tudi mlečna kislina, ki preprečuje razvoj škodljivih bakterij in plesni - tako v hrani kot pozneje, v debelem črevesu. Podobno se zgodi z zamešenim testom, ki ga pustimo stati nekaj dni in nato služi kot domač kvas za pripravo kruha. Zato je dobro, da kosmiče pred pripravo čez noč (še bolje, če kar 24 ur) namakamo v vodi in jih nato porabimo skupaj z vodo, v kateri so se namakali.

Žitni kosmiči so telesu najlaže dostopna oblika hranilnih snovi celega žitnega zrna. Odlikuje jih obilica rudninskih snovi, ki jih mletje žit v bolj ali manj belo moko večinoma odstrani. Ovseni kosmiči so najbogatejši žitni vir kalcija, saj ga v 100 gramih vsebujejo kar kakih 400 mg. V njih je, tako kot v drugih kosmičih, veliko magnezija in železa.
Toda lupina celih žitnih zrn vsebuje fitinsko kislino, ki med prebavo veže rudnine in onemogoča njihov sprejem v telesu. Zato je pomembno, da kosmiče namočimo v topli vodi in jih pustimo stati čez noč. Če vodi dodamo žlico sirotke, znatno pospešimo mlečnokislinsko fermentacijo, ki nevtralizira fitinsko kislino in nekatere zaviralce encimov, ki so tudi prisotni v celem žitnem zrnu. Obenem se delno razgradijo žitne beljakovine, med katerimi je težje prebavljiv zlasti gluten, ki ga je največ v pšenici,.

Zelenjavna juha s kosmiči
V ta namen pridejo najbolj prav čvrstejši pšenični, rženi ali ječmenovi kosmiči, saj bi iz ovsenih skuhali precej lepljivo juho. Količine so za dve osebi.
S kosmiči zvečer do treh četrtin napolnimo skodelico in jih prelijemo s toplo vodo. Naslednji dan - za kosilo ali za večerjo - v posodi segrejemo malo oljčnega olja in na njem zarumenimo drobno narezano čebulo. Dodamo skodelico na kose narezane zelenjave, na primer korenčka, ohrovta ali brokolija, in jo nekaj minut dušimo na čebuli. Nato dodamo kosmiče s tekočino vred, prilijemo malce vode in na nizkem ognju kuhamo samo toliko časa, da se zelenjava zmehča. Na koncu kuhanja stremo v juho strok česna, jo zabelimo z oljčnim oljem in solimo z zeliščno soljo ali s sojino omako.

Ječmenovi kosmiči za zajtrk
Kosmiče zvečer namočimo v topli vodi; recimo, da je za srednje močno jutranjo lakoto dovolj srednje velika skodelica kosmičev. Zjutraj v posodi raztopimo žlico masla, dodamo ščepec zmletega koriandra, premešamo in dodamo kosmiče s tekočino vred. Začinimo še s cimetom v prahu, po potrebi prilijemo toliko vode, da so kosmiči pokriti, in dodamo nekaj rozin ali drugega suhega sadja. Ko tekočina zavre, posodo pokrijemo in odstavimo z ognja. Pustimo stati od 10 do 15 minut, nato jed stresemo na krožnik. Po želji lahko okus zaokrožimo z malce masla in žličko ali dvema rjavega sladkorja.

Korenčkovo pecivo z rožiči in kosmiči
To je ena od jedi, pri katerih se lepljivost ovsenih kosmičev izkaže kot prednost. Zmešamo približno enake količine nastrganega korenčka, rožičeve moke in čez noč namočenih kosmičev s tekočino vred. Med mešanjem po potrebi prilijemo toliko vode, da dobimo gosto zmes. Primerno velik pekač namažemo z maslom, vanj naložimo zmes, jo poravnamo in po vrhu položimo nekaj rezin masla. Damo v ogreto pečico in pečemo 30 minut pri 200 oC. Kdaj drugič za spremembo okusa dodamo žličko mletega cimeta, ingverja ali kake druge "sladke" začimbe.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdrava hrana , zdrava prehrana , prebava , zajtrk , žitarice , žitni kosmiči , ovseni kosmiči , porridge , oves , priprava kosmičev , žitni , rožiči , zajtrk zdrav , kosmiči , zelenjavna juha , ječmenovi kosmiči , žitno zrno

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.