Okus so si včasih razlagali kot stvar volje in navade. Ti časi so nepreklicno mimo. Čeprav vsi koščki sestavljanke okusa še niso na svojem mestu, je raziskovalcem uspelo ugotoviti, da je mehanizem, ki vpliva na izbor hrane, veliko bolj zapleten, kot so menili.

"Hudič me je prisilil"

Prav izbira hrane je vsebovana v samem bistvu našega bitja - v kemičnih spojinah, ki prenašajo sporočila v možgane ter nadzorujejo tako tek kot obnašanje. In celo tedaj je naša "kemija" odvisna še od psiholoških, družbenih in okoljskih sil. Seveda se večina tega koncerta sliši v ušesih naše podzavesti; ko posežemo še za enim keksom, čeprav že zdavnaj nismo več lačni, se opravičujemo: "Hudič me je prisilil!"

Krivi so: nevropeptid Y...

Izbiro hrane narekujejo nevrotransmiterji in hormoni. "Središče za nadzor teka v možganih, imenovano hipotalamus, je blizu središča za reprodukcijo," razlaga Sarah Liebowitz, profesorica nevrobiologije na Univerzi Rockefeller v New Yorku. Zmožnost reprodukcije in ohranjanja vrste zahteva dobro vzdrževano telo ter ustrezne energetske in maščobne zaloge.

Spojina, imenovana nevropeptid Y, draži brbončice v jutranjem času in sproža željo po ogljikovih hidratih - vafljih, krofih, rogljičkih in žitaricah, ki obnovijo porabljene zaloge. To zanemarjanje potreb je razlog, da ljudje, ki preskočijo zajtrk, čez dan največkrat pojedo precej več, kot če bi zajtrkovali.

... galanin

Opoldne se poveča raven spojine, imenovane galanin, ki poveča željo po hrani, ki vsebuje maščobe. Liebowitzeva je prepričana, da imajo ženske raje mešanico ogljikovih hidratov in maščobe, kot so piškoti, kruh in testenine s kremnimi omakami, medtem ko moškim bolj tekne kombinacija ogljikovih hidratov z beljakovinami, ki jih najdemo v mesnih jedeh.

... serotonin

Tu je še serotonin, spojina, ki nadzira depresijo in željo po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati. Ko je raven serotonina nizka, veliko ljudi poseže po sladkarijah - v nezavednem prizadevanju, da bi se počutili bolje. Zanimivo je, da raven serotonina niha, in sicer čez dan, mesec in leto. Nizka raven serotonina je lahko eden od skritih vzrokov za zgodnjepopoldansko željo po sladkarijah, sladkosnednost pri nekaterih ženskah pred menstruacijo, sezonske čustvene motnje ter pogosto resne depresije, povezane s pomanjkanjem izpostavljenosti soncu v zimskem času.

Skoraj vsako razpoloženje, od navdušenja do strahu, nas lahko pošlje do hladilnika. V teh primerih je lakota psihološkega in ne fiziološkega izvora.

in hormon oksitocin

Hormon oksitocin povezuje hrano z ljubeznijo. Ta hormon se sprošča pri mladih mamicah po porodu, spodbuja nastajanje mleka ter utrjuje vez med materjo in otrokom. Švedska raziskovalka Kerstin Unvas Moberg je prepričana, da se osebe z visoko ravnjo tega hormona lahko počutijo lačne, če so osamljene in kot rezultat tega pretirano jedo. Za potrditev te teorije bodo potrebne še nadaljnje raziskave.