Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zajtrk - najpomembnejši dnevni obrok

(Foto: Dreamstime)

Po jutru se dan pozna

Če smo že začeli s pregovorom, lahko dodamo še enega, ki pravi: Zajtrk pojej sam, kosilo podeli s prijateljem, večerjo daj sovražniku!
Vsi se strinjajo, da je zajtrk naš najpomembnejši dnevni obrok. Ne samo zato, ker je takšen "red", takšen je tudi dejanski ustroj našega telesa.

Želodec že ve!

Tradicionalna kitajska medicina že tisočletja ve, da želodec najbolje deluje med sedmo in deveto uro zjutraj. Kar do takrat pride v želodec, bo deležno najboljše obdelave. Vse kar pride kasneje pa že predstavlja resen napor za našo presnovo. Dvanajst ur pozneje (med sedmo in deveto uro zvečer) pa želodec izobesi napis "zaprto". Hrana, ki jo zaužijete po 18. uri (sem sodi tudi vse bolj priljubljena "kočerja" kosilo in večera hkrati), bo ostala neprebavljena, "na čakanju" do jutri. Predstavljajte si večerjo, ki ste jo pustili stati v vlažnem in toplem prostoru deset ur. Če jo po tem času ne bi radi zaužili, zakaj menite, da bo v tem uživalo vaše telo?

Ste med izbranci?

Vrnimo se k zajtrku obroku, ki je tako pomemben in za katerega imamo tako malo časa. Če se zjutraj res usedete, da bi zajtrkovali, sodite med "izbrance". V večini domov je jutro podobno obnašanju v času vojnega stanja. Gneča v kopalnici, preverjanje torb, hitro ličenje, oblačenje, kava ali čaj stoje, hrana za kužka ali muco, selitev torb v avto, nagli "bojni dogovor", kdo bo kaj počel, kupil, pobral, oddal... Ob vsem tem ponavadi že zvonijo telefoni in mobiteli (tej je zdaj že več, kot je oseb pod eno streho).

In kje je tu zajtrk?

Zajtrk beseda, ki jo težko izgovorimo, ker je očitno nekdo tako hitel, da je pogoltnil samoglasnike v njem. Zajutrak bi bilo pravilno. Za dobro jutro pa še boljše.

Zajtrk naj bi bil obrok, med katerim telo napolnimo z gorivom, ki bo poganjalo mišice in možgane ter nam dalo občutek, da smo dan začeli zavestno in po svoji volji. Zato ni vseeno, kaj bomo dali vase. Ni vsako polnilo zajtrk!

Žal je večina tistega, na kar pomislimo pri besedi zajtrk, res samo polnilo in dodatno breme za telo. Kaj od naštetega bi dali na svojo prioritetno listo najbolj priljubljenih zajtrkov?
  • jajca s šunko
  • kruh in pašteto
  • opečenec s šunko in sirom
  • kruh, maslo in marmelado
  • rogljiče in kavo
  • burek

Vsemu naštetemu je skupno tole: zajeten kup kalorij, zelo malo vitaminov ter obilo holesterola in napornega dela za želodec.

Zakisano in zapackano

Prav vse naštete oblike "uveljavljenih zajtrkov" bodo zakisale telo in nam pobrale kar nekaj moči, da vse to predelamo. Zakisati pomeni ustvariti kislo okolje, ki je dobra osnova za razmnoževanje bakterij in virusov, kancerogenih celic in druge nesnage. Zakisana kri ima manj kisika, zato ga primanjkuje tudi celicam. Če je vaš opečenec, kruh, rogljiči ali burek iz bele pšenične moke, na kupček lahko dodamo še eno težavo.

Se spomnite časov, ko ni bilo denarja za nakup lepila in smo v šolah izdelovali lepilo iz moke in vode? Gluten v pšenični moki se obnaša kot lepilo. Zdrav želodec ima, po zaslugi resic, površino za vpijanje hranljivih snovi, ki je velika kot teniško igrišče. Na večino ljudi (zlasti če imate krvno skupino A, ali O) gluten deluje tako, da "zapacka" resice in tako zdesetka površino, s katero lahko telo iz zaužitega vleče dragoceni gradbeni material. Namesto teniškega igrišča se površina, ki nam je na voljo, nenadoma zmanjša na površino mize za namizni tenis.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

recept , hrana , zdrava prehrana , holesterol , zajtrk , prehranjevalne navade , muesli , zakisanost telesa , kaša

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

26.8.2010 8:19:02
Kaj pa teorija, ki pravi, da naj ne bi dopoldan nič jedli oz. samo sadje, ker se naj bi dopoldan telo čistilo?
28.8.2010 9:22:54
Živjo Urška!
Se vidi, kako bralce oz. komentatorje člankov zanima zdrava prehrana. Zato bom najprej napisala odgovor na vaše vprašanje. Sama namreč delam kot neodvisna svetovalka za zdravo prehrano, kar pomeni, da me ne finacirajo nobene ustanove ali proizvajalci in povem ter napišem to, kar sem naštudirala ter temelji na izkušnjah (mojih in izkušnjah številnih mojih klientov in somišljenikov). Strinjam se s teorijo, ki pravi, da naj bi dopoldne jedli samo sadje. Iz večih razlogov: telo se najuspešneje čisti dopoldne, kar je znanstveno dokazano, kdor pa ne verjame, naj malo povpraša ljudi, ki so fit in mu bodo povedali, "kako se obnaša njihova rit";)
To mi je tako za šalo padlo v rimo, je pa res, da je osnoven pogoj za zdravje dobra prebava, kar pomeni, da se najbolje počutijo tisti ljudje, ki gredo na veliko potrebo zjutraj na tešče ali pa najkasneje po dopoldanski malici. Prepričana sem, da je ogromno ljudi, ki tega ne morejo, pa bi radi, a ne vedo, kako. Veliko je tudi tistih, ki ne vedo, da je neredno odvajanje blata in s tem strupov iz telesa problem, ki zelo negativno vpliva na počutje in zdravstveno stanje. In kako doseči, da bo telo dosledno odvajalo blato zjutraj? Z uživanjem svežega surovega sadja! Za zajtrk in dopoldansko malico. Najprej, ko vstanemo, spijemo kozarec ali dva navadne vode (sobne temperature), nato pa pojemo eno do dve pesti svežega sadja za zajtrk, npr. 1 do 2 jabolki ali 2 dl borovnic oz. drugega jagodičevja, ali nekaj sliv ali par marelic. Ne pijmo vode takoj na sadje, pač pa čez pol do ene ure, torej med obroki. lahko pijemo tudi nesladkan čaj ali kavo (ostanek nezdravih navad, ki pa ni tako škodljiv kot če to pijemo skupaj s kruhom in namazi, jajci, šunko,...) Nato vsaj 2 in najmanj 4 ure po sadnm zajtrku sadna malica, ki je lahko neko drugo sadje. Torej do 12h vsak dan samo sadje, nič druge hrane. Popoldne pa nič sadja, če imamo težave s povečano telesno težo. Uživanje izključno sadja v dopoldanskem času zelo hitro uredi izločanje strupov in blata iz telesa, v nekaj tednih pa se pokaže tudi nižja telesna teža in obsegi po telesu, če seveda popoldne ne pretiravamo s hrano. Jejte dopoldne le sadje, toplo priporočam vsem, ki kaj daste na svoje zdravje in dobro počutje. Imeli boste veliko energije, nič ne boste zehali,... čudili se boste sami sebi. Tako preprosto je in tako učinkovito. Ne zahteva veliko časa in napora.
28.8.2010 12:16:06
Neza, strinjam se s teboj. Sam že več let dopoldan jem samo sadje in se odlično počutim! Zjutraj pa na tešče spijem kozarec vode, ki ji dodam sok ene limone- odličen napitek za razkisanje telesa.
30.8.2010 10:40:30
100 % resnica o kosmičih!
Viva je dobra revija (in spletna stran), gospa Sanja Lončar pa avtorica, ki je strokovnjakinja na področju prehrane in pisanja literature o zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu nasploh. Vsem priporočam branje njenih knjig. Tudi sama sem univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije z mnogimi dodatnimi izobraževanji o vplivu prehrane na človekovo telo in delam kot neodvisna svetovalka za zdravo prehrano, zato si bom privoščila »neodvisno oceno članka« na temo Zajtrk. Ob poplavi »odvisnih« člankov in knjig o zdravi prehrani je tale o zajtrku res dober. »Odvisni« so vsi tisti članki, ki merijo oz. usmerjajo na uporabo neke določene vrste hrane, živila ali celo določenega prodajnega artikla in takih člankov je v revijah največ, kar je razumljivo, saj od tega revije »živijo«. V demokratični družbi ima vsak posameznik pravico in dolžnost, da se izobrazi do te mere, da zna informacije zase koristno oz. primerno uporabiti. Tega pa veliko ljudi, ki berejo te prispevke ne ve in so zato vse bolj zmedeni. Kot neodvisna svetovalka skušam ljudem to povedati in jih naučiti osnov zdrave prehrane, kar pomeni, da morajo jesti 3 do 5 krat na dan, kar pomeni, da naj ne jedo 25krat na dan oz. da ne grizljajo non stop, pač pa da jedo 3 do 5 obrokov, med katerimi imajo 3 do 4 urne abstinenčne presledke. Ob osnovnem znanju matematike je vsakomur jasno, da mora pričeti jesti zjutraj, vendar ljudi tudi na to še posebej opozorim. Najvažneje je vedeti veliko reči, ki so tako osnovne in enostavne kot uporaba toaletnega papirja na WCju. Pa vendar: Ko vstanemo, VEDNO TAKOJ spijemo 2 dl mlačne vode. Nato najkasneje v eni uri pojemo nekaj za zajtrk. V članek gospe Lončar poglejte, česa vsega vam ni treba pojesti za zajtrk, ker boste s tem po nepotrebnem obremenili svoj organizem in si otežili dober začetek dneva. Jejte sadje ali pa kosmiče. Prednost sadja je v tem, da ga lahko jeste MIMOGREDE, torej je primerno tudi za tiste, ki v naslednjih tridesetih letih še ne načrtujete 15 min časa zjutraj za zajtrk, bi pa zmogli nekaj sekund za pranje sadja, ki ga potem BTW zaužijete ko počnete druge nujne reči pred ali med odhodom na delo. Seveda to psihološko in fiziološko ni najbolje za telo, vsekakor pa je 100 krat bolje kot ostati brez zajtrka. Če že prisegate na jutranjo kavo in nič drugega, pa začnite prehranjevalni dan s sadno malico, najkasneje okrog 10h dopoldne in tako boste korak bližje na poti k cilju, da čez kak mesec ali leto ob 7h zajtrkujete sadje. Zakaj pa ne le kozarec 100% naravnega sadnega soka? Zato, ker vaše telo joče za zavrženimi naravnimi svežimi vlakninami, ki so v svežem sadežu skupaj z vitamini in minerali in vodo in tako odlične kombinacije s tako odličnim učinkom na telo ne zmore noben drug zajtrk.
O kosmičih vam je Lončarjeva veliko in zelo dobro napisala v članku. Sama bi rada poudarila, kaj so ZDRAVI KOSMIČI. Zamislite si žitno zrno: oves, rž, pšenica, pira. Če to zrno pade med dva valja, ki ga zelo stisneta, nastane kosmič. In tak kosmič bi sodil v zdrav zajtrk, lahko kot sestavni del muslija, še boljši pa so čimbolj neobdelani kosmiči, ki jih pripravite sami s kosmičnikom, ali pa kupite preprosto samo kosmiče in sami dodate sveže ali surovo sadje, oreške in jogurt, pač po želji in okusu. Zakaj bi karkoli sladkali s čimerkoli? Kosmiči imajo skupaj s sadjem in oreški zelo dober okus. Poskusite nasploh čimmanj sladkati hrano in sveže sadje, zelenjava in vsa ostala nepredelana hrana bo vsak dan boljšega okusa. Tudi melasa, javorjev sirup in slad so sladila, le da je v njih poleg sladkorjev še voda, nekaj mineralov in vitaminov, kar bi naj upravičilo njih uporabo pri zdravih »suhih« ljudeh in otrocih, vendar imajo večji pomen za potrošništvo, se pravi, da ostanemo v kontaktu s sladkim okusom iz proizvodnje; za dobro počutje in zdravje pa so veliko pomembnejši sladkorji, vitamini in minerali ter voda iz sadja in zelenjave. Končno sem prišla do teme o ZLORABI besede KOSMIČI, do česar me je privedla fotografija v prispevku gospe Lončarjeve. Verjetno ji ni vseeno, da je Viva njen dober članek pospremila s tole fotko iz arhiva. Ona namreč točno ve, da (2krat) mleko na sliki ni surovo; termično obdelano mleko pa spada k zdravemu zajtrku le v državah, ki opravičujejo preveč razvito (in za okolje izredno problematično) subvencionirano prirejo mleka in vso silno živilsko industrijo, zlasti pa marketing in vse ostale, ki mastno služijo konkreten profit s prodajanjem megle (silnega znanja o takih in drugačnih probiotičnih in drugih, silno diferenciranih mlečnih izdelkih) na račun počutja in zdravja državljanov (davkoplačevalcev). In na zavajajoči fotki so poleg (najcenejših) rozin še (za zdravje najslabši) koruzni kosmiči, potencialno prisotni pravi kosmiči pa so zaradi prisotnosti slabe družbe potonili. Koruza je hrana za živali, ki služi profitu. Kot piše Lončarjeva, je za človeka sprejemljiva v obliki zdroba, skuhanega v polento. Za zdrob posušena koruzna zrna zdrobijo. To, da je treba koruzni zdrob kuhati 30 do 45 min, kar piše v kuharskih knjigah, je »krneki«. To so si izmislili kuharji za svojo čast in slavo v časih, ko so zdravniki in drugi pametnjakoviči ljudi z raznimi dietnimi listi prepričevali, da je vse dobro prekuhano bolj zdravo od surovega. V resnici pa je vsak zdrob, kot lepo piše Lončarjeva, kuhan v nekaj minutah. Instant polenta je tudi kar nekaj, kar služi ustvarjanju dodane vrednosti in slabša hranilno kakovost živila. Koruzni kosmiči, ki lepo plavajo v mleku na fotki, so najbolj zlorabljeno slabo živilo vseh časov, ki so si ga izmislili Američani, seveda ne zato, da bi ubijali lasten narod, pač pa zaradi lagodnega življenja (za katerim težimo vsi), do onemoglosti pa jih zlorabljajo zaradi profita (ki ga uporablja le peščica), trpijo pa za posledicami te zlorabe koruze milijoni, ki ne znajo misliti s svojo glavo. In kaj je s temi kosmiči narobe? Saj so vendar KOSMIČI! Koruzna moka, sladkorji v neštetih oblikah (od saharoze do raznih drugih enostavnih ogljikovih hidratov) in voda so osnovne sestavine. To mešajo, kuhajo, ekstrudirajo in tako na razno razne načine oblikujejo s »kunštnimi« termično mehanskimi postopki, ki so seveda strogo varovane poslovne skrivnosti proizvajalcev. Dodajo jim kakao, cimet, razne sadne in druge naravne in umetne arome, jih razpihajo v čudovite oblike, v pisane škatle pa jih zapakirajo še s kakimi igračkami, slikicami in podobno kramo, ki privablja naivneže stare od 9 mesecev do 99 let. Že res, da so na vaši fotki le povsem navadni koruzni kosmiči, ki človeku ne škodujejo v količini 4 do 6 dag za zajtrk 2 krat tedensko, vendar pa jih tisti, ki jih kupujejo, ne jedo v tako malih količinah in spet smo na začetku problema.
Če bi moj komentar prebralo 100 ljudi, ki radi jedo kosmiče in bi razumeli, v čem je stvar in bi zaradi tega kosmiče opustil vsaj 1 med njimi, sem naredila dobro delo.
Dragi starši ter drugi čokoljubci: Tudi s čokolini in drugimi »puhci« za pripravo mlečnih jedi za malčke in druge »revčke«, je ista pesem. Zato jih raje navadimo na sadje ali pa jim privoščimo »ta prave kosmiče« in kaše. Boste videli, da se da. Starši bodimo pri uživanju zdrave hrane za zgled, kajti za otroke smo mi najpomembnejši odrasli in kar jih mi naučimo, bo na njih in njihovem zdravju pustilo neizbrisen pečat. Mi imajo v rokah škarje in platno, vse ostalo je golo sprenevedanje.
Draga Viva! Za avtorje člankov si želim, da jim omogočite sodelovanje (potrditev) pri izbiri slikovnega materiala za popestritev člankov.
3.2.2011 6:25:58
Zajtrkuj kot kralj....večerjaj kot berač....zajtrk je pomemben za naš organizem.