Raziskave odkrivajo, da za zasvojenostjo s seksom trpi približno 10 odstotkov vseh moških in približno 3 odstotki vseh žensk. Za boljšo predstavo: to bi za ameriške razmere pomenilo več kot 15 milijonov moških in žensk, v Sloveniji pa bi se približali številu 125 tisoč ljudi, pri katerih se je seksualni užitek sprevrgel v prisilno vedenje, ki ga ne morejo nadzirati.
Politiko, zabavno industrijo, cerkvene ustanove in šole pretresajo seksualni škandali, pred katerimi ni imuna niti Bela hiša. Spomnimo se samo afere Billa Clintona in Monice Lewinsky. Včasih se srečamo s šokantnimi seksualnimi pikantnostmi v lastni soseščini, vanje pa so vpleteni ljudje, ki jih osebno poznamo. Številne od teh situacij bolje razumemo, če vemo, kaj sploh je zasvojenost s seksom.
Zasvojenost s seksom je vse večji družbeni problem modernega časa, njegove značilnosti pa so podobne tistim, ki jih srečujemo pri alkoholni odvisnosti, odvisnosti od mamil in zasvojenosti z igrami na srečo. Ko je seksualno obnašanje prisilno in se nadaljuje kljub resnim posledicam, govorimo o zasvojenosti. Zasvojeni s seksom seksualizirajo druge ljudi in situacije tako, da najdejo seksualne podtone celo v najobičajnejših dogodkih in pripombah. Strokovnjaki poudarjajo, da je zasvojenost s seksualnimi aktivnostmi enako razdiralna kot zasvojenost s kemičnimi snovmi. Zasvojenci ogrožajo svoj zakon, družinske odnose in poklicno delovanje, poleg tega sebe in partnerja izpostavljajo številnim možnostim okužbe s spolnimi boleznimi. Prav po prisilnosti, to je nesposobnosti, da bi svobodno prenehali ali nadaljevali z določenim obnašanjem, se normalna seksualna dejavnost razlikuje od patološke. Čeprav se zasvojenci lahko celo zavedajo teh posledic, brez ustreznega zdravljenja ne morejo nadzirati svojega prisilnega obnašanja.
Korenine pojava segajo tako daleč v preteklost kot zgodovina človeštva. In vendar se je stroka s tem fenomenom začela sistematično ukvarjati šele pred dvema, tremi desetletji. Tako smo prve študije te bolezni dobili šele v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so jo prvič strokovno opredelili.Zdaj je znano, da so zasvojenci s seksom odvisni od nevrokemičnih sprememb, ki se dogajajo v telesu med seksualnim obnašanjem; podobno, kot so odvisniki od mamil odvisni od učinka kokaina ali heroina. Namesto da bi seks doživljali kot vir duševnega zadovoljstva, se k seksu zatekajo, da bi ublažili notranjo praznino, stres, občutke tesnobe - torej s podobnimi nameni, kot alkoholik, ki uporablja/zlorablja alkohol. Tako kot alkoholiki in zasvojenci z mamili tudi zasvojenci s seksom skušajo racionalizirati in braniti svoje obnašanje: zanikajo dejstvo, da imajo problem, in iščejo opravičila za svoja dejanja.
Seks kot vir sramu in zlorabeasis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka
Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije
asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije