Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sindrom nočnega hranjenja

Nočno poseganje po hrani lahko povzroči resne težave, kar se pozna zlasti na tehtnici, lahko pa je tudi znak drugih čustvenih težav.
Nočno poseganje po hrani lahko povzroči resne težave, kar se pozna zlasti na tehtnici, lahko pa je tudi znak drugih čustvenih težav. (Foto: Bigstock)

Ste tudi vi med tistimi, ki se čez dan brez težav držite zapovedi diete, vse skupaj pa potem pade v vodo ponoči? Morda zjutraj nikoli niste lačni in je vaš prvi obrok šele popoldan? Če pojeste velike količine hrane ponoči, se celo zbudite, zato da bi jedli, imate morda posebno prehransko motnjo, imenovano sindrom nočnega hranjenja (SNH) oziroma po angleško NES (Night Eating Syndrome).
SNH ni le motnja hranjenja, temveč tudi razpoloženja in spanja. Prizadeti običajno ne zajtrkujejo in čez dan pojedo manj hrane od povprečja, s prevešanjem dneva v večer pa začne naraščati potreba po hrani in neredko večino celotnega dnevnega vnosa kalorij zaužijejo po večerji oziroma se celo prebudijo, da bi kaj prigriznili.


Nočne sladkosti

Najpogosteje posegajo po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati (zlasti sladkorjem) in maščobami. Četudi ponoči ne zaužijejo veliko kalorij, le kakih 200 ali 300, to dolgoročno vodi v debelost in kronične bolezni. Neka študija je pokazala, da ljudje s SNH zaužijejo kar 56 odstotkov vseh kalorij med 8. uro zvečer ter 6. uro zjutraj, medtem ko v istem času ljudje brez te težave zaužijejo zgolj 15 odstotkov vseh dnevnih kalorij.


Vse starosti

Po nekaterih ocenah je nočnih požrešnežev okoli 1,5 odstotka prebivalstva, okoli dva odstotka v Evropi. Pogostejša je med tistimi, ki so že (s)hujšali (od 6 do 14 odstotkov), ter med kandidati za bariatrično operacijo želodca (od 9 do kar 42 odstotkov). Prizadene lahko ljudi vseh starosti, nekaj pogostejša pa je med ženskami od 25 do 40 let, čeprav niti moški niso imuni.

Kako prepoznati SNH?

Medtem ko nekateri v resnici trpijo za tem sindromom, drugi hodijo po njegovem robu, ko se znajdejo pod hudim stresom ali pred velikimi življenjskimi preizkušnjami.

Za SNH je značilno, da:
  • zjutraj nikoli niste lačni in redno preskakujete zajtrk,
  • čez dan pojeste neznatne količine hrane,
  • zvečer čutite volčjo lakoto in večino dnevnega vnosa hrane pojeste v večernih urah,
  • slabo spite in se ponoči pogosto zbujate,
  • če se zbudite sredi noči, se odpravite naravnost v kuhinjo, ker menite, da ne boste mogli zaspati, če nečesa ne daste pod zob,
  • to počnete vsaj dvakrat tedensko več kot tri mesece.

Resne težave

Morda vam vse skupaj zveni bolj kot splet slabih navad kot resno stanje, toda ni tako. Nočno poseganje po hrani lahko povzroči resne težave, kar se pozna zlasti na tehtnici, lahko pa je tudi znak drugih čustvenih težav. Če gre za le občasne nočne izlete v hladilnik, še ni razloga za skrb, toda če so razsežnosti večje, nočno prehranjevanje pa spremljajo depresivni občutki in splošno nezadovoljstvo, gre morda le za SNH.


Dednost, čustva, hormoni

Vzroki motnje so še vedno neznanka, vse pa kaže, da gre za dedno nagnjenost v kombinaciji z nepravilnimi prehranskimi navadami ter čustvenim nezadovoljstvom. Nekateri zagovarjajo teorijo, da vzorce prehranjevanja zmoti porušeno hormonsko ravnovesje, zlasti melatonina, leptina in kortizola. Lahko se razvije tudi kot odziv na dolgo bedenje in jedenje pozno ponoči, kar je posebej pogosto med študenti.


Trdovratno

Ko se enkrat vzpostavi, gre za zelo trdovratno navado, ki jo je težko preseči. SNH je lahko tudi odziv na hujšanje. Ko ljudje pojedo manj hrane čez dan in je telo v stanju pomanjkanja, je poziv, da bi jedli kasneje v dnevu, nekakšen normalen odgovor na kalorične omejitve. Pogosto svoj delež prispevajo nezdrave prehranske navade, zlasti preskakovanje zajtrka in majhne količine hrane čez dan. V vsakem primeru je gotovo, da preskakovanje zajtrka in drugih obrokov ustvarja temelj za omenjeno motnjo.


Težave s spanjem

Prizadetim sprva še uspeva ohranjati normalno telesno težo, toda sčasoma so vse bolj izpostavljeni tveganju, da se bodo zredili. Sindrom pogosto spremljajo tudi težave s spanjem, zlasti se pogosto zbujajo in v nočnem pohodu na hrano jih nič ne more ustaviti, niti če niso pri sebi doma. Človek s to težavo vedno najde način, da pride do hrane, saj jo ima za edino učinkovito sredstvo, ki ga uspava in pomiri tesnobo.

Zdravljenje

Kognitivno-behavioristična terapija je najuspešnejša obravnava vseh motenj hranjenja. Psihološka obravnava za SNH združuje tako psihoedukacijo o samem stanju kot samoopazovanje, da bi razumeli motnjo in dejavnike, ki jo omogočajo, vključno z odpravo omejitev količine hrane. Vedenjski ukrepi, skupni tudi drugim motnjam hranjenja, vključujejo načrtovanje obrokov in vzpostavljanje strukture rednega hranjenja. Posebni poudarki zdravljenja SNH vključujejo še usmerjenost na vzorce prehranjevanja in prestavljanje obrokov na zgodnejši čas. Zlasti pomembna je uvedba zajtrka, kar je nujen korak, če želimo razbiti ciklus, čeprav ne gre za najlažjo nalogo, saj zjutraj ljudje nimajo apetita.

Dobra strategija je postopno uvajanje s počasnim povečevanjem jutranjega obroka do ustrezne količine zajtrka, ki ga pojemo redno. Koristno je tudi jemanje vitamina C in B kompleksa ter cinka in magnezija. Protistresno na vse ljudi deluje več zelene listnate zelenjave na vsakdanjem krožniku, več oreščkov, stročnic, polnovrednih žit in kalčkov. Včasih je poleg terapij za zmanjšanje stresa in usvajanja prehranskih navad, ki zahtevajo redne, manjše in polnovredne obroke, potrebna in učinkovita tudi terapija z antidepresivi.


Poiščite pomoč

Če ste tudi vi opazili, da med nočnim zbujanjem pogosto zavijete do hladilnika, nikar ne dovolite, da zaradi sramu ne bi poiskali pomoči. Nikakor niste edini in strokovnjaki za motnje hranjenja vam lahko pomagajo, da opustite to zdravju in postavi škodljivo navado in se ponoči predvsem dobro spočijete ter se zbudite naspani.


Nezavedno prenajedanje

Podobna SNH je s spanjem povezana motnja prehranjevanja (SPMP), ki pa je prej motnja spanja kot prehranjevanja. Glavna razlika je, da ljudje s SPMP jedo v spanju oziroma stanju med budnostjo in spanjem, kar pomeni, da se ne zavedajo, kaj počnejo. Ko se zbudijo, so pogosto začudeni nad ostanki hrane v postelji in se preprosto sploh ne spomnijo, da so jedli. Ko ugotovijo, kaj so počeli, občutijo sram in nelagodje, včasih tudi jezo, nekatere pa tudi zaskrbi, da “izgubljajo pamet”.

Neredko posegajo po hrani in kombinacijah živil, ki jim v budnem stanju nikoli ne bi padla na misel, pogosto pospravijo ogromne količine hrane, včasih pojedo tudi neužitne stvari, na primer milo. SPMP je pogostejša pri ljudeh, ki jemljejo psihiatrična zdravila, kar lahko nakazuje, da so ta zdravila povezana z motnjo. Večkrat je pridružena tudi kakšna druga motnja spanja, kot denimo sindrom nemirnih nog ali spalna apneja, ali zgodovina zlorabe alkohola in drog, pogosto gre za dedno motnjo. Zdravljenje sindroma nočnega hranjenja poteka enako.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sindrom nočnega hranjenja , prehranske motnje

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.