Na prste ene roke bi lahko preštel znance in prijatelje, ki niso podlegli tiranki, imenovani odvisnost. Večina med njimi se jih niti ne zaveda, da so od česarkoli odvisni in kako močno to vpliva na njihovo zdravje, počutje ter medsebojne odnose. Kdor spozna, da je odvisnik, in želi to spremeniti, kaj kmalu ugotovi, da je pred njim težka naloga. Povrhu tega se notranja tesnoba in občutek nemoči ob spopadanju s premočnim nasprotnikom še poglobi.

Kako ukrepati?

To vprašanje je danes zelo aktualno. Ne zato, ker bi bila odvisnost bolj razmahnjena kot včasih, marveč zato, ker se je v zadnjih desetletjih vse bolj zavedamo in ker je segla na tako raznovrstna področja življenja, da preveva vso družbo. Predmeti odvisnosti niso le alkohol, cigarete in mamila, temveč tudi hrana, spolnost, delo, denar, šport, sreča, lepota, moč, religija ...

Premagajmo demona v sebi

Ko sem se začel spopadati s svojim demonom - religiozno odvisnostjo - sem se neznansko prestrašil. Nisem vedel, česa, toda šok nad lastnimi zablodami, napakami, zmotami, slepoto je bil strašen. Vse do takrat nisem niti vedel, da sem odvisnik! Da bi bilo vse skupaj še huje, sem lahko vse faze razvoja svoje odvisnosti podrobno razčlenil na temelju dnevnika, ki sem ga pisal ves čas bivanja v skupnosti Hare Krišna.

Kot klop

Zasovražil sem svojega demona! Refleks je bil podoben kot takrat, ko sem po prihodu iz gozda na gležnju ali za ušesom zatipal klopa in ga hotel takoj izpuliti, obenem pa sem začutil slabost. Moj demon je bil kot debel, globoko zarinjen klop; ne da bi to opazil, se je že šest let pasel na mojih žilah. Tako se je že prepletel z menoj, da nisem vedel, kje se konča on in kje se začnem jaz. Zato sem se včasih boril proti sebi, včasih stregel njemu; bolj ko sem ga spoznaval, jasneje sem videl, kako tesno me drži v svojih krempljih in mi krade srečo.

Vam to zveni znano? Morda so (bile) vaše gospodarice cigarete, nemara alkohol, kava, čokolada, internet, "ljubezen", moč, delo ... v vsakem primeru pa je njihovo obnašanje precej podobno, zato lahko v moji zgodbi prepoznate tudi kako svoje poglavje.

Moja zgodba

Moje izvijanje iz krempljev odvisnosti se je začelo s spoznanjem, da je odvisnost globoko zakoreninjena v naši osebnosti; po nekaterih psihologih je nagnjenje k njej značilnost velike večine ljudi. Torej s tem pač živimo. Zato je ključno spoznanje pri reševanju sleherne odvisnosti naslednje: "Demon ni to, kar nosim v sebi, marveč to, kar sam naredim iz tega." Ustavite se za trenutek in razmislite o pomenu te trditve. Bistvo odvisnosti ni v tem, kar dela predmet odvisnosti nam, marveč to, kar mi delamo njemu! Dokler ga hranimo, je lahko močnejši od nas, ko s tem odnehamo, izgubi moč.

Morda mislite, da s tem hočem reči, naj ga takoj nehate hraniti? V številnih primerih to drži, vedno pa ne. Odvisnost je kot divja zver, ki se ob preveč skrajnih potezah prestraši in začne še bolj agresivno zahtevati svojo hrano. Če jo hočete udomačiti, se morate z njo spoprijateljiti, ne pa je doživljati kot sovražnico. Spomnite se: "Demon ni to, kar nosimo v sebi, marveč to, kar sam naredim iz tega." Edini sovražnik smo si mi sami. Odvisnost je pravzaprav le naš odnos do predmetov odvisnosti. Vzrok za alkoholizem ni alkohol, ampak vozli v alkoholikovi duševnosti; če jih ne pozdravi, se bodo vedno zalepili na nekaj, če ne na alkohol, pa na seks, nasilje itn.

Prav to se je zgodilo meni. Proti koncu najstniških let sem bil tako rekoč alkoholik, ob srečanju s skupnostjo Hare Krišna pa sem to odvisnost samo zamenjal z religiozno. Ko sem se tega zavedel, me je bilo sram in sem zelo nerad komurkoli priznal, da sem bil "harekrišnovec". Po dobrem letu sem končno sprejel odgovornost za vse svoje zmote in dojel, da je bila ta izkušnja pravzaprav blagoslov. Sprevidel sem, da sama skupnost ni niti dobra niti slaba, predvsem pa prav nič kriva za mojo odvisnost. Blagoslov je bil v tem, da sem lahko tako zelo potreben korak razpletanja moje odvisnosti preživel ob negovanju reda in znanja, delu, meditaciji in z občutkom, da ima moje življenje smisel.

S pozitivno miselno naravnanostjo sem začel odvisnost zdraviti celostno. Sprijaznil sem se z dejstvom, da do takrat, ko pozdravim vozle v sebi, ne bom mogel preseči odvisnost, lahko pa vsaj škodljivo zamenjam z manj škodljivim, uničevalno z ustvarjalnim. Religija je bila potemtakem odlična alternativa alkoholu, saj mi je dala red in čistost. Zdaj zavestno usmerjam svoje strasti v delo, pisanje in šport ter se obenem trudim spoznati in pozdraviti korenski vzrok svoje odvisnosti.

Začetek reševanja

Pri prvem koraku reševanja grobe odvisnosti je potrebno veliko odločnosti; vajeti je treba trdno prijeti v roke, predmet odvisnosti odrezati in stisniti zobe - to je zlasti nujno pri odvisnosti od mamil, alkohola in drugih kemičnih sredstev. Vzporedno s tem je treba delovati - navezanost in strast usmeriti na nekaj drugega: v konjičke, umetnost, šport ipd. Sam sem imel srečo; religiozna gorečnost me je tako prevzela, da mi sploh ni bilo težko opustiti prejšnjih gospodaric. Ko odstranimo predmet odvisnosti, je treba zapolniti praznino, sicer se bo stari predmet vrnil. Pri tem pride prav pomoč strokovnjakov ali vsaj razumevajočih prijateljev, saj ob njihovi podpori laže prebrodimo krizne trenutke.

Nadaljnji koraki

Naslednji koraki zahtevajo več poglabljanja vase, čustvene iskrenosti, notranje moči in poguma, saj se moramo nehati boriti proti predmetom odvisnosti in se spopasti s seboj. Ampak to je že individualna zgodba vsakega posameznika, s katero se spopada sam, toda ključna sestavina vsake uspešne zgodbe je ustvarjalnost.

Ustvarjalnost - ključ do svobode

Temeljna značilnost odvisnosti je destruktivnost. Vleče nas v uničevanje sebe ali drugih. Zaradi obupa nad seboj se lahko zastrupljamo s pijačo, uničujemo z delom ali pa jezo izlijemo nad partnerjem in otroci, nad učenci ali sodelavci. Nasprotje destruktivnosti je ustvarjalnost, zato je preusmeritev notranje sle k nečemu ustvarjalnemu najboljše celostno zdravilo za odvisnost.

Nobena skrivnost ni, da pesniki, pisatelji, slikarji, športniki in mnogi drugi svoje notranje požare preobražajo v ustvarjalno energijo, iz katere vznikajo njihove stvaritve. To ne pomeni, da morate, če naj boste ustvarjalni, postati vrhunski športnik, slikar, glasbenik ali pisatelj, ki ga vsi poznajo. Lahko ste tudi "navaden" ustvarjalen kuhar, kmetovalec, frizer, učitelj, tesar, zidar, čistilec ... Zadovoljni boste, četudi bo ta "umetnost" samo vaša; če boste vztrajni, jo bo nekoč gotovo nekdo opazil in vas presenetil s pohvalo. Umetnost je v vas, v zunanjih predmetih so samo sence vašega notranjega bogastva.

Gradite telo in duha

Poiščite svoje darove in ko vas spet potegne v tisto črno luknjo, ki jo čutite v prsih ali trebuhu, primite list in izlijte tesnobo na papir, skočite pokonci in se poženite v gozd, zarijte lopato v zemljo. Bodite ustvarjalni, gradite telo in duha! Če že ne morete biti gospodarji svoje usode, si vsaj sami izberite, kateremu gospodarju boste stregli.