Če je telesna temperatura previsoka, jo telo oddaja s štirimi fizikalnimi procesi: s konvekcijo, kondukcijo, z radiacijo in evaporacijo. Med telesnim naporom se zaradi povečanega delovanja mišic notranja temperatura poviša. Osemdeset odstotkov odvečne toplotne energije telo odda z znojenjem (evaporacija), 20 odstotkov pa s preostalimi tremi fizikalnimi procesi. Učinkovitost oddajanja temperature med telesnim naporom je odvisna od temperature in vlažnosti zraka, oblačil in hitrosti vetra.

Če temperatura okolja presega temperature kože (32 stopinj), je oddajanje toplotne energije s kondukcijo, konvekcijo in z radiacijo omejeno, saj pri teh procesih toplotna energija prehaja od toplejšega k hladnejšemu, torej iz zraka na telo. Tedaj telo oddaja toplotno energijo samo z znojenjem. Telo poveča utrip srca, količino krvi v koži in količino znoja. Znoj pronica skozi kožo in izhlapi.

Še posebno nevarno je okolje, v katerem je poleg visoke temperature prisotna še visoka vlažnost, ki ovira oddajanje toplote z znojenjem, saj znoj ne more izhlapevati. Višja temperatura in vlažnost okolja pomenita manjšo delovno zmogljivost. V telesu se zaradi izločanja znoja zmanjšuje količina krvne plazme in elektrolitov, posledično pa se utrip srca še poveča. Vse to povzroči dodaten dvig telesne temperature in nevarnost za nastanek motenj v delovanju termoregulacijskega sistema.

Tem težavam se najlažje izognemo tako, da vadimo zjutraj ali pozno popoldne, pred vadbo, pa tudi med vadbo in po njej pa pijemo izotonične napitke, ki vsebujejo potrebne elektrolite. Poleg tega naj bodo oblačila za vadbo izdelana iz materialov, ki dihajo.