K igri in zabavi

Življenje je nenadoma samo še delo in boj, to pa povzroči stres in tako slabi človekovo zdravje. Športna rekreacija je v tem kontekstu človekov edini preklop k igri, zabavi in vsemu, kar smo izkušali kot otroci. Igra na človeka ne deluje le ustvarjalno, temveč ima pogosto tudi izrazite terapevtske učinke (človek z igro prežene vsakodnevne frustracije, znebi se odvečne energije, otrok prek igre spoznava nove odnose in se vanje spušča z znatno manj tveganja, kot se to dogaja v vsakodnevnem življenju). Vse te značilnosti igre pričajo, da je za zdrav osebnostni razvoj mladega človeka igra nujno potrebna tudi pozneje. Vsekakor se potreba po igri ne konča z osnovnošolskim in najstniškim obdobjem.

Tudi odrasli!

Športna rekreacija je po eni strani najlažja pot do realizacije te igre v odraslosti, saj je rekreacija po svoji naravi bolj podobna igri kot delu. Slednjemu bi bolj ustrezala analogija z vrhunskim športom. Tu pa že trčimo ob nekatere težave, ki so največkrat povezane z napačnimi koncepti pojmovanja rekreacije.

Športnorekreacijska dejavnost bi morala biti: prostovoljna, vir užitka, protiutež vsakodnevnim življenjskim obremenitvam, nasprotna tekmovanju, kompenzacija stresa ipd. Preprost odgovor na tako pojmovanje rekreacije bi se glasil, da vsem posameznikom nikakor ne more ustrezati ista oblika športne rekreacije. Še več: posamezniku nemara ustreza dokaj ozek razpon športnih dejavnosti, samo tiste, ki ga ne obremenjujejo dodatno, marveč pomenijo protiutež, sprostitev od vsakodnevnih bremen.

Zakaj?

Ko gre za ukvarjanje s športno rekreacijo, je največja težava pomanjkanje motivacije. Toda odgovor je izredno preprost.

Motivacija največkrat izostane:

• ker si posameznik ni izbral ustrezne športne dejavnosti,
• ker se posameznik ne zaveda, kaj ga žene in kakšne motive bi moral zadovoljevati,
• ker pri izboru rekreacije največkrat podleže trendom, ne zna pa prisluhniti sebi in svojemu telesu,
• ker se dejavnosti ne loti pod nadzorom in sistematično, ker si ne zastavi ciljev, ampak se je loti "na pamet".

Posledica takega pristopa je pomanjkanje uživanja, ki se konča z opustitvijo ukvarjanja in iskanjem "pametnih izgovorov" za telesno nedejavnost.

Raziskave potrjujejo

Številne raziskave, ki so jih opravili po svetu, potrjujejo pomen telesne dejavnosti za telesno in duševno zdravje ter počutje, zdravje srčno-žilnega sistema, razvoj vztrajnosti in uravnavanje telesne teže. Še več, vsakodnevna dejavnost morda celo zmanjšuje smrtnost oziroma prispeva k daljšemu življenju, vpliva na zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, a tudi krepi samovrednotenje. Vse te koristne posledice prinaša predsvem rekreativna oblika športa, ne pa nujno tudi vrhunski šport.