Podobno kot resnično človeško življenje se namreč tudi taiji začne z vdihom ter nadaljuje v ritmu izmenjave in prepletanja polarnih nasprotij, jina (vdih) in janga (izdih). Vadba veščine omogoči, da se umaknemo iz vsakodnevnega kaosa misli, informacij in občutij, ki − žal − vse preveč nakazujejo smer, v katero hiti moderni, storilnostno in potrošniško naravnani sistem zahodnega sveta. Ob pomoči vadbe taijija se lahko za nekaj minut "izklopimo" in poskusimo prebuditi. Taiji nas vedno znova zbliža s procesi, ki so v sozvočju z naravo, in nas opomni, da bi bilo prav nekoliko spremeniti smer plovbe ali vsaj spustiti jadra ter upočasniti vrtoglavo dirko za denarjem in dokazovanjem.

Intimnejše občutenje
V meditativne namene izvajamo taiji zelo počasi in v enakomernem ritmu. S tem prekinemo naglico, ki nas praviloma obvladuje vse od stresnega jutranjega prebujanja naprej, in tako telesu ter možganom vsilimo novi ritem. Zanimivo je, da že zgolj preklop na takšen slow motion, torej počasnejše gibanje fizičnega telesa, pripelje tudi do upočasnitve toka misli. To pa je že prvi korak do uspešne meditacije. 

Seveda je ponudba tudi na področju najrazličnejših tehnik "duhovnega" razvoja zelo široka. Tudi meditativnih tehnik je veliko, tradicionalnih in takšnih z novejšim datumom. Posebnost taiji forme je v tem, da meditiramo v gibanju. Prednost takšne tehnike je v veliko intimnejšem občutenju lastnega telesa in njegove interakcije z okolico. Prek zraka, ki ga ob gibu roke občutimo na koži dlani, se zavemo povezanosti z ljudmi, ki se gibljejo v istem mediju in so ga (hote ali nehote) prisiljeni tudi dihati.

Vpliv na zdravje
S širjenjem veščine v dežele zahodnega sveta je taiji spodbudil zanimanje znanosti, zlasti medicinske. Prvo eksperimentalno raziskavo te veščine v angleškem jeziku je leta 1981 objavil Gong, ki je preučeval vpliv vadbe na srčno frekvenco in EKG. Že leto pozneje je sledila prva objava v mednarodni znanstveni publikaciji, raziskave tega področja pa so bile pozneje vse bolj privlačne. 

Zdravilni učinek redne vadbe taijija je celosten, zato ga je z objektivnimi znanstvenimi metodami zelo težko celovito ovrednotiti. Največ podatkov znanstveno zasnovanih raziskav o vplivu vadbe taijija na zdravje se nanaša na srčno-žilni in skeletno-mišični sistem, ugotavljajo pa tudi ugoden učinek tovrstne vadbe na stres, mentalno zdravje, imunski odziv ter okrevanje po akutnih srčnih in rakavih boleznih.

Redna vadba
Zanimanje za taiji na Zahodu je razumljivo, če upoštevamo staranje populacije in izredno visoke stroške, ki jih državam prinašajo številne kronične bolezni starajoče se populacije. Redna vadba namreč ugodno vpliva na večino organskih sistemov in tako ščiti pred številnimi kroničnimi obolenji, ki spremljajo staranje in se praviloma začnejo pojavljati že po štiridesetem letu.