Z voljo in vztrajnostjo do rezultata

Z Matevžem sva se prvič srečala januarja 2015. Visok je 179 cm, takrat pa je tehtal 85 kilogramov. Nisva izgubljala časa. Na prvem posvetu sva rezultatom testa na InBody multifrekvenčni diagnostični napravi dodala še meritve obsegov in kožnih gub, s testom predklona sede pa izmerila prožnost mišic zadnje kinetične verige. Nato je Matevž izpolnil vprašalnik o predhodni športni dejavnosti in zdravstvenem stanju ter obrazec o svojem običajnem prehranjevanju.

Ko sva zbrala vse te podatke, sva opredelila cilje vadbenega načrta – izgubiti odvečne kilograme, okrepiti mišice in izboljšati splošno telesno pripravljenost. Nato sva jih skušala objektivno oceniti in se odločila, da bova iz dveh uvodnih mesecev telesne preobrazbe skušala iztržiti kar največ. Seveda brez tveganih posegov, pač pa premišljeno, vztrajno, nadzorovano in varno. K temu so prispevali tudi obvezno ogrevanje pred vsakim glavnim delom vadbene enote, redno raztezanje med vsako serijo vaj za moč in na koncu še ohlajanje.

Ker je bil cilj celovit pristop k Matevževi telesni dejavnosti, ki je po dolgem času znova postala njegova zvesta spremljevalka, je bilo treba poleg antropometričnih značilnosti (telesna struktura) ves čas imeti v mislih tudi funkcionalne in motorične sposobnosti ter redno paziti na držo in sklope mišic, ki jo določajo. Sleherni trening so torej sestavljale tudi vaje za krepitev trebušnih mišic in globokih hrbteničnih mišic.

Novopečeni navdušenec nad fitnesom še ni imel izkušenj z vadbo za moč, zato sva v uvodni fazi (30-dnevni mezocikel) vaje izvajala predvsem na trenažerjih (z nizko obremenitvijo), ki omogočajo boljši nadzor gibov in dobro fiksacijo trupa. V drugem mezociklu sva glavnemu delu treninga dodala vaje s prostimi utežmi in na račun večjih obremenitev povišala vadbeni volumen.

Hkrati s treningom za moč (vsaj dvakrat na teden) je Matevž trikrat na teden izvajal kardiotrening – na kolesu ali kombinirano na napravah, kot so eliptično kolo, simulator veslanja in tekalna steza. Zmeren in pravilno usmerjen kardiotrening je prispeval k povečanju aerobne moči in izboljšanju izgorevanja maščob, saj je bilo na voljo dovolj kisika, ki ga maščobe v procesu razgradnje do mehanske energije potrebujejo zelo veliko.

Kar zadeva prehrano, je Matevž sprejel pogumno odločitev: z jedilnika je črtal kruh in testenine. Ta živila je pred vadbenim programom užival v velikih količinah. Drugim ustaljenim prehranjevalnim navadam je dodal merico (25 do 30 g) sirotkinih beljakovin, zmešanih z vodo, po koncu vsake vadbene enote ter kombinacijo mešanice ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom, proteinske mešanice (sirotkine beljakovine, mlečne beljakovine, beljakovine rjavega riža …) ter mešanice vitaminov enkrat na dan (100 g, 370 kcal). Njegova okvirna dnevna poraba energije je bila približno 2300 kcal. Tem potrebam je z redno in raznoliko prehrano ter s prehranskimi dodatki v veliki meri tudi zadostil.
 
Kombinacija vadbenega in prehranjevalnega načrta, Matevževe močne volje in odločnosti ter vzajemnega zaupanja je pripomogla, da je bil po dveh mesecih Matevžev obseg pasu manjši za celih 9 centimetrov, odstotek maščobe v telesni strukturi pa se je s 30,9 odstotka zmanjšal na 24,5 odstotka (slabih 8 kilogramov maščobnega tkiva). Pri 76 kilogramih se je tudi test predklona v sedečem položaju izboljšal za nekaj centimetrov, zamaščenost notranjih organov pa se je občutno zmanjšala. Splošni rezultat je odlično počutje.

Za konec: vse se možno, če se hoče. Zato BODI(mo) FIT!