Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Anksioznost


Vprašanje:

Lepo pozdravljeni! Stara sem 29 let in sem mamica treh otrok. Lansko leto so mi odkrili anksiozno motnjo in mi predpisali antidepresive, imela sem tudi hude panične napade. Sedaj jemljem enkrat na dan omenjeno zdravilo. Počutim se veliko bolje, ampak še vedno imam enkrat na teden, kdaj tudi večkrat nenavadne občutke. Zdi se mi, kot da imam čudno glavo, da slabo vidim, da je moja glava težka, boli me vrat in imam občutek, kot da bom padla, saj moje roke in noge nimajo moči. Ne upam si zapustiti stanovanja, bojim se voziti avto, ker se bojim, da bom padla v nezavest. Psihiatrinja mi je rekla, da je to normalno. Poskusila sem tudi z bioenergijo in metodo EFT, a ni nič boljše. Ne vem, kaj naj še poskusim. Bom še kdaj normalno živela? Zanima pa me tudi, ali bi bilo boljše jemati zdravila zjutraj (sedaj jih jemljem zvečer)? Najlepša hvala za vsakršno pomoč!

Odgovor:

Gospa, lepo pozdravljeni.

Poskušam razumeti vašo stisko, stisko mlade mamice, v obdobju življenja, ki zahteva od vas veliko, morda tudi preveč. Verjamem, da je stiska toliko hujša, ker želite biti aktivno udeleženi pri vzgoji in odraščanju svojih otrok.
Na podlagi znanja in izkušenj, ki jih imam z delom s klienti, ki so trpeli zaradi anksioznosti in depresivnosti, verjamem, da gre za težave, ki so rešljive in da je ponovno zadovoljujoče življenje mogoče. Pomembno je, da ste prevzeli aktivno vlogo pri reševanju svojih težav. Dobro je, da poleg medikamentozne terapije (prosim, da se glede zdravil in njihovih učinkov posvetujete s psihiatrinjo), vzporedno, iščete tudi druge oblike pomoči. Sama bi vam svetovala psihoterapevtsko pomoč, ki vam bo pomagala rešiti vzroke za nastale težave (zdravila zdravijo oz. blažijo zgolj simptome) in najti bolj zadovoljujoče načine tešenja psihičnih potreb, kar je nujno za dobro duševno zdravje. Metoda EFT je lahko zelo uporabna tehnika, sama jo uporabljam zlasti v primerih, ko imajo klienti močno izraženo telesno simptomatiko.
V kolikor bi se želeli z menoj osebno pogovoriti, me ponovno kontaktirajte. Želim vam, da bi lahko čim prej polno in zadovoljno uživali s svojo družino. Morda je težko razumeti, vendar pa so lahko ravno težave z zdravjem priložnost, da se posvetimo sebi in zaživimo bolj zadovoljujoče. Vse dobro!
doc. dr.  Nevenka Podgornik

Aktiven

doc. dr. Nevenka Podgornik

Depresija Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

7.6.2012 0:22:55
Pozdravljena,

pravzaprav ne vem, če sem prav naslovila zadevo, o kateri vas želim vprašati, zato bom kar razložila zadevo. Gre za mojo mamo, ki je stara 52 let in ima strašen strah pred eno samo boleznijo-rak, oz. tumor. Ta strah je na momente precej velik, saj vsako stvar poveže s to boleznijo, ne glede na to, ali jo zaboli v trebuhu, ali se ji zdi, da je nekaj slabo videla, vse poveže s tem. Dejansko pa nima nikakršnih simptomov, ki bi ustrezali tej bolezni. Ker se je pred 3 leti ustrašila in si dobesedno namislila, da ima tumor v glavi iz nič (zdelo se ji je, da je videla nekaj čudnega na sliki), je šla na CT, ki je bil perfekten. Zanimivo je to, da so vis izvidi perfektni, toda ona občasno ne uspe verjeti tem zadevam. Tako jo približno enkrat na 3 leta (ko se nakopiči nekaj stvari, ki jo skrbijo) pojavi v momentu neko čudno občutje, ki ga še sama ne zna dobro opisat, nekaj med strahom in tesnobo, prav zaprav nič ne občuti, neka lažja oblika depresije. Večina stvari se ji zdi nezanimivih, nima veselja, še vedno se ukvarja z zadevami, ki so že zdavnaj potrjene, da so ok,... Občaso hodi tudi k psihologinji, vendar ne vem, če kaj posebno pomaga. Takrat ji je predpisala zdravila, s katerimi se je stanje popravilo v roku 2 mesecev in je bila spet uredu. Ampak problem je v tem, da se to ponavlja. In vedno se pojavijo ista vprašanja-ali bodo ta čudna občutja kdaj minila, ali ne izvirajo iz tumporja v glavi...Precej zoprna zadeva, ki nam pobere veliko energije, a nobenega efekta.
Hvala lepa za nasvet!