Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zaroka in prekinitev veze


Vprašanje:

Spoštovana!

Pred dobrim mesecem dni sva z zaročenko prekinila 6 letno vezo, star sem 34, partnerka 44, v kateri se nama je rodil sedaj 3 letni sin. Bivša partnerka je bila prej ločena in ima dva sinova iz prejšnjega zakona. Na začetku najine veze so bili naši odnosi zelo v redu, otroka sta me zelo dobro sprejela, tedaj sta bila stara 3 in 5 let, nastopil pa je seveda čas odraščanja pri starejšemu, kateri je v odnosih postal telo posesiven do mame in nesramen do mene. Žal so se med nama pričela vsakodnevna prepiranja, med katera je bila vpeta tudi moja partnerka oz. mamica. Predvsem se je šlo za to, da je fant prihajal že v slabo družbo, izsiljeval za materialne dobrine, katere je po dolgodnevnih izsiljevanjih tudi zmeraj dobil. Govoril, če ne bo dobil pri njej pa bo šel k očetu. .. Z bivšim možem imata odprte zadeve na sodišču glede preživnine in še vedno nerešenih zadev glede otrok. Ves ta prepir skušam biti čimbolj njej v pomoč, vendar tudi meni je zmanjkalo energije in se je to poznalo v naših odnosih ... vsakodnevni prepiri ... In je počilo, šla sva narazen, povedala je, da ne zmore več, da je prizadeta in izčrpana. Bivši mož ima stike 4 x na teden, drugi teden brez vikenda 2 x na teden. Otroka sta vpeta v napet urnik in posredno tudi mi vsi skupaj. Starejši sin ne hodi več k očetu, ker je po pripovedih mlajšega tam konstantno žalil njegovo partnerko. Med sinovoma prihaja do vsakodnevnih prepirov in pretepov. Imava enak pogled na vzgojo, samo izvedbe so drugačne. Nikoli nisem fizično posegel pri vzgoji niti v partnerskem odnosu, nisem alkoholik niti uživalec drog. Zavedam se, da je bila družina v kateri sem živel zelo zahtevna, da sem se znašel v obdobju odraščanja otrok, pri čemer mogoče s svojim ravnanjem (povzdigovanje glasu) mogoče nisem ravno modro reagiral, vendar je težko biti v poziciji, če nisem ravnal nič ni bilo prav, če pa sem odreagiral, pa sem se počutil, kot da me ocenjuje s strani in komentira.Ves ta čas sem tudi jaz preboleval v sebi ogromno bolečino ob izgubi očeta, začasnih problemov v družini in sem nekako izgubljal moč, ki se je izkazovala tudi pri vzgoji v družini. Imam se za skrbnega očeta, poskušal sem biti dobri očim, ves čas sem ji poskušal stati ob strani, vendar naju je v enem trenutku zmanjkalo. Imela sva se zelo rada, vendar naju je skupno življenje nekako pokopalo. Po vsem tem sem se dokončno zlomil poskušal ugotoviti svoje vzroke za nastalo ... preveč utesnjenosti v meni in premalo energije, modrosti, izkušenj. Pogrešam družino, vem, da bi lahko postavila stvari tudi drugače. Hudo je sedaj, ko imam stike s sinom, joče in me kliče nazaj. Vem, da se učimo celo življenje, želim si globoko v sebi, da bi se zopet združili skupaj. Prosim vas za vaše mnenje, poskušal sem vam približati vsaj malo našo družino. Ali obstaja še upanje za nas, imam jo zelo rad, pripravljen sem v sebe vlagati in se učiti izkušenj in modrosti pri vzgoji. Kaj predlagate, sedaj sva narazen ... ona je zelo trmasta in se je udmaknila vase.

Lep pozdrav!

Odgovor:

pozdravljeni,
zelo lepo ste opisali vašo družino, vaše odnose in težave katerim niste bili kos. Včasih v življenju , kljub trudu in želji ne gre tako kot bi si želeli ali smo načrtovali. Na vaša vprašana glede prihodnosti žal nimam odgovora . Prepričana pa sem , da je še čas in da so še možnosti za pogovor. Mogoče oba z partnerko potrebujeta nekaj časa, da bosto sposobna za miren skupen pogovor o vajinem bodočem odnosu in mogoče tudi o vajini skupni prihodnosti. Vsekakor bi bilo nadaljevanje komunikacije potrebno že zaradi vajinega skupnega otroka...
Če ne bosta zmogla sam, poiščita skupaj strokovno pomoč oz. partnersko svetovanje.
vam in vaši družini želim vse lepo

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.