Odgovor:
Spoštovana gospa!Težave z močenjem so pogoste v predšolski dobi. Nekje do petega ali celo do šestega leta velja kot normalno, da se otrok še občasno pomoči, zlasti ponoči (zaradi dolžine časa brez možnosti praznenja mehurja). V tem obdobju močenje ni motnja oz. diagnoza, ker jo razumemo kot odraz še nezrelega sistema izločanja, pri čemer igra pomembno vlogo hormon vazopresin.
Ko pa otrok tudi po šestem letu še vedno ni suh, je potrebno najprej opraviti pregled pri pediatru, da izključi morebitne telesne vzroke močenja. Včasih se zdravnik odloči za predpisovanje zdravila, ki ga otrok jemlje toliko časa, da njegov sistem kontrole izločanja dozori. Če zdravnik ne najde telesnega vzroka problema, otroka in starše napoti h kliničnemu psihologu. le-ta lahko razišče morebitne čustvene vzroke močenja. Bolj pogosto kot vzroke pa lahko psiholog obravnava posledice močenja, ki se kažejo praktično pri vsakem otroku s to težavo. Dejstvo, da se vaša deklica pomoči tudi v šoli, lahko privede do zafrkavanja s strani sošolcev, pri njej sami pa se lahko začne razvijati sram in slaba samopodoba. Mnogo otrok prav zato skriva, da so se polulali, ker jim je neprijetno soočiti se s tem. To so neprijetne posledice osnovne težave, ki bi se jim kazalo izogniti, saj lahko človeka spremljajo še dolgo potem, ko se je osnovna težava že pozdravila.
Neugodno je tudi prekomerno usmerjanje pozornosti staršev na to, ali je otrok polulan (tipanje perila, spraševanje). Svetujem vam, da je ne sprašujete, zakaj se je polulala, saj vam na to vprašanje ne more odgovoriti, saj tudi sama ne ve, zakaj je do tega prišlo. Vsekakor morate vedeti, da otroci tega ne storijo zanalašč. Podnevi staršem priporočamo uvedbo neke vrste urnika odvajanja: s hčerko se skušajte mirno dogovoriti, kdaj bo šla poskusit lulat, da bi preprečili lulanje v hlačke. Tudi z učiteljico v šoli se dogovorite, da jo opomni ali pospremi v WC pred poukom, enkrat v odmoru in po kosilu. To naj naredita diskretno, brez posebnega izpostavljanja pred sošolci. Doma naj sede na školjko, ko pride iz šole, nato še npr. 2x in pred spanjem. Z uvedbo takšnega urnika, pri katerem vztrajate nekaj časa, se vzpostavi vzorec odvajanja in otrok vse večkrat zmore odvajati takrat, ko sedi na školjki. Problem otrok, ki močijo, je tudi v tem, da slabo zaznavajo občutek polnega mehurja in med igro, te potrebe dejansko ne registrirajo.
V starosti vaše hčerke je vsekakor čas za hitro ukrepanje. Pojdite do zdravnika in po njegovi presoji še na dodatne preglede. Motnjo je potrebno čimprej pozdraviti, da se ne bo začela delati škoda na čustvenem področju. Doma pa vam svetujem, da ste do hčerke mirni in ljubeči, da poudarjate njene močne plati, za močenje pa je nikakor ne oštevajte ali sprašujte - ne usmerjajte preveč pozornosti na to.
Upam, da boste uspešni!
