Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sin ne zna kontrolirati jeze


Vprašanje:

Lepo pozdravljeni! Obračam še se na vas v upanju kakšnega spodbudnega nasveta. Sin je star 12 let in je že od malega pravi živec. Pri treh mesecih se je obril in že poskušal po štirih. Shodil je pri devetih in od takrat ni več pri miru. Takrat se mi je to zdelo lepo in prav, da je v vsem tako hiter, ko so še drugi otroci njegove starosti sedeli v vozičku. Za mene ni bilo posedanja ampak- sedaj sva bila tu in sedaj tam, ker ga je vse zanimalo. Če mu je bila kakšna stvar všeč je pri njej vztrajal, če pa ne, pa hoj nasproti novi dogodivščini. Nekako pa se tudi ni mogel vključiti v družbo oziroma, da bi se z otroci igrali skupaj. Že takrat je svoje nezadovoljstvo pokazal z agresijo, zato sem ga raje odstranila, kar pa verjetno nisem prav ravnala. Tako je tudi danes.Težave so se začele, ko se je začela šola. V prvi triadi še ne tako, potem pa vse huje in huje. Kot razred se ne razumejo najbolje, sploh pa nekateri fantje z našim vred. Med sabo psihično in fizično obračunavajo. V primerjavi z drugimi, moj sin ne zna pravilno reagirat in se odzove z jezo in besom, kar pa s pridom drugi uporabljajo naprej. Nekateri ga izzovejo nakar se potuhnejo, ker vedo da on eksplodira, učitelji pa vidijo prav njega. V šoli mu je padel uspeh, ker se ne zna zbrati, da bi se pripravil na pouk. Sedaj ima v glavi samo to, da ga vsi sovražijo, da so proti njemu, da sovraži šolo.... V šolo me kar naprej kličejo na pogovore, ki pa ne dajo nobenih rezultatov. Neprestano so in smo ga imeli za porednega, češ da je takega obnašanja. Sedaj ko berem o ADHD se mi porajajo misli še v to smer. Bila sva pri psihiatru in sedaj sva naročena še pri psihologu (začetek). V šoli bi ga seveda najraje izpisali, vendar jaz mislim, da bi mu preje lahko ponudili kakšno pomoč. Tu mislim predvsem pri pouku, da bi nekdo delal z njim. Ali ima šola ima to možnost? Kako mu naj pomagam obvladat jezo, ko pride do konflikta? Kaj še lahko storim, prosim svetujte? Pred njim je odločilno obdobje za izbiro poklica. Oprostite, če je pismo malo rastreseno, še sama se pobiram in čistim misli. Hvala za posluh in lep pozdrav!

Odgovor:

Spoštovana gospa,

problemi z obnašanjem, kot ga opisujete pri Vašem sinu, so relativno pogosti, zlasti med fanti. Najverjetneje je bilo več vzrokov, ki so v razvoju vplivali nanj in pripeljali do sedanjega stanja. Opisujete nemirno vedenje in večjo motorično aktivnost že v prvih mesecih sinovega življenja. Za to prav gotovo niste vi "krivi", saj je hitrost otrokovega odzivanja pogosto prirojena. Nemirnejši so tudi otroci, ki s strani staršev ne dobijo ustrezne topline, občutka varnosti in pozornosti. Pogosto se dogaja, da nemiren otrok s kratko pozornostjo in nekontroliranim reagiranjem težko sledi zahtevam, ni vztrajen pri nalogah, ima kratko koncentracijo, težko kontrolira jezo in se odziva hitro, lahko tudi agresivno. S tem izzove kritiko s strani okolice, ni sprejet med vrstniki, odrasli ga neprestano opominjajo - posledica pa je slabo mnenje o sebi. Takšni otroci imajo pogosto slabo mnenje o sebi (čeprav tega besedno pogosto ne priznajo), slabo mnenje o drugih, težko sprejmejo odgovornost za svoje obnašanje in krivdo pripisujejo drugim. In tako se začaran krog vrti naprej. Kombinacija čustvovanja in obnašanja seveda vpliva tudi na učne dosežke, ki so pri takšnih otrocih pogosto pod nivojem njihovih sposobnosti.

Vidim, da ste že naredili nekaj korakov - psihiater bo presodil, ali gre za ADHD ali kakšno drugo motnjo, ki bi jo lahko zdravil z zdravili. Psiholog bo naredil oceno sinovih sposobnosti, čustvovanja in vedenja in Vam svetoval, ali bi bil sin upravičen do dodatne strokovne pomoči in prilagoditev v šoli. Morda je Vaš sin kandidat za zdravljenje brez zdravil - za psihoterapijo? Pomembna bo tudi prava izbira poklica.

Kaj lahko naredi družina? Nič ne omenjate očeta. Če sta s sinom sama, je Vaša vloga toliko težja. Vsekakor je izhodišče to, da se morate Vi sami dobro počutiti oz. skrbeti za svoje zdravje, če želite ustrezno vzgajati sina v tem obdobju, ko je še posebno naporen in v stiski. Morda se skušate z njim doma dogovoriti za eno področje sprememb, ko se bo potrudil nekaj delati drugače (npr. pospraviti sobo, delati domačo nalogo, ne vpiti na Vas ipd.). Za njegov trud ga pohvalite. Poskusite ostati mirni tudi ob konfliktih. Ni priporočljivo, da mu očitate stvari za nazaj, izražate svojo nemoč, mu nalagate krivdo... Poskusite mu povedati, kako se VI počutite, kadar se on obnaša na določen način (ali ko Vas npr. kličejo v šolo). Naredite z njim načrt, kako bosta rešila, kar se rešiti da. Morda mu lahko za pomoč pri domačem učenju najamete inštruktorja?

Ob vsem tem se mi zdi zelo pomembno, da vajin odnos ne bi bil samo spor in urejanje problemov, ampak da bi poskušali s sinom ohraniti čustveno povezanost. Če je še pripravljen, potem počnita kdaj kaj, kar je prijetno, kjer uživata (povabite ga v kino...), kjer ne govorite o problemih, ampak o prijetnih stvareh.
Ob vseh problemih, ki so se nakopičili, imejte pred očmi dejstvo, da je sin kljub neprimernemu obnašanju v stiski in da potrebuje pomoč.

Glede lastnih občutkov krivde, ki Vas obremenjujejo, Vam lahko povem, da vsak starš skuša za svojega otroka po svojih močeh storiti najboljše. Gotovo ste tako ravnali tudi Vi. Seveda starši tudi s svojo osebnostjo in vzorom oblikujejo otroke. Morda ste bili Vi pri tem manj odločni, popustljivi... Na drugi strani imate gotovo lastnosti, ki so ugodno vplivale na sina. Točno takšni kot ste, ste zanj bolj pomembna oseba kot katerakoli druga. Zato zaupajte Vase in si ne očitajte stvari za nazaj, saj se ne dajo popraviti. Samokritičnost pri starših je koristna zato, da vidite, kaj niste naredili najbolje in se temu v prihodnje skušajte izogniti.


mag. Bernarda Dobnik Renko
spec.klin.psih.

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.