Odgovor:

Pozdravljen! Motnje hranjenja so v prvi fazi bolezni vedno prikrite (neslišno bruha - kot pravite), saj se oboleli boji, da bi bližnji odkrili kako je z njim in bi se moral s svojo boleznijo soočiti, torej ukrepati. Odsvetujemo, da bi bližnji igrali policaja in preverjali koliko in kdaj ima kdo simptome (bruha, se prenajeda, strada, je telesno hiperaktiven, ...). Najboljše bo, da svoji prijateljici poveste, da vam veliko pomeni in zato vam ni vseeno zanjo. Nato ji pošteno povejte kaj ste opazili, kaj vas skrbi in jo naravnost vprašajte, ali tudi ona misli, da ima težave.
Pogosto je prvič odgovor nikalen. Potrebnih je več podobnih, zavzetih in podpornih ter spodbudnih razgovorov. Večinoma oboleli tekom časa priznajo kako je z njimi in takrat jih je potrebno še bolj podpreti in jim ponuditi pomoč pri iskanju ustrezne strokovne pomoči.
Motnje hranjenja so kronične bolezni. Večinoma trajajo že nekaj let, preden prijatelji, sorodniki kaj posumijo. Posledično je tudi zdravljenje dolgotrajno in zelo uspešno, seveda pod pogojem, da je obolela oseba motivirana.

Vse dobro in lep pozdrav!