Odgovor:

Spoštovani,

razumem Vašo stisko, zlasti če gre za stroge in tradiicionalne starše. Vendar je samomor gotovo najslabši možni izhod. Poskusite najti še druge možne izhode iz dane situacije in pretehtajte vsako posebej, kakšne posledice bo imela (npr. da svojo spolno usmerjenost še naprej skrivate, da se odselite od staršev, da jim poveste o svojih spolnih nagnjenjih ipd.). Vsekakor je skrivanje pred starši za Vas hud in kontinuiran pritisk, saj si pred njimi ne upate pokazati takšni, kot ste (kaj čutite, mislite, si želite...). Družina pa je vsekakor mesto, kjer naj bi to bilo omogočeno članom. Sprašujem se, kakšni so bili odnosi v družini v preteklosti: koliko je bilo članom dovoljeno povedati o negativnih čustvih ali stvareh, ki so jih naredili narobe? Če družina zna komunicirati tudi o manj prijetnih vsebinah, potem bi Vaša iskrenost o istospolni usmerjenosti ne smela biti problem. In če starši sprejemajo otroka takšnega kot je, bi ga morali sprejeti tudi, če ima drugačne spolne preference. Česa se bojite v primeru, če bi staršem povedali resnico? Kaj bi bila najhujša možna posledica? Ali bi bila ta posledica hujša kot je Vaša trenutna stiska?

Če ne boste našli odgovorov pri sebi, Vam svetujem, da se obrnete na kakšnega psihoterapevta, ki Vam bo pomagal pri reševanju Vaše stiske. Zdi se mi, da postaja tudi naše okolje (čeprav počasi) bolj naklonjeno istospolno usmerjenim in da prihodnost za Vas morda sploh ne bo tako črna.

Želim Vam poguma in veliko uspeha!