Nič me ne veseli

< >

Povejte svoje mnenje!

Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.

A- A A+

tiskaj

9. november 2009, 0:00

Išči po ključnih besedah

odvisnost , čustva , zdravnik odgovarja , odnosi , samozavedanje , odvisnost od odnosov

Povezano

Vprašanje:

Sprememba v srcu Stara sem 25 let, študentka zadnjega letnika fakultete. Moja težava je v tem je, da ne maram svojega življenja. Prav nič me ne veseli. Stiska me pri srcu, zelo sem napeta. Ne vem, kaj hočem. Zdi se mi, da je moje življenje nesmiselno.

Stvar se je še poslabšala, ko sem se pred nekaj meseci preselila k fantu, a le zato, da bi mu ustregla. Meni ni bilo do tega, saj že nekaj časa čutim, da ga nimam rada. Toda fant je pozoren in prijazen; vsi mi govorijo, da takega fanta ne bom več dobila. Zbala sem se, da bom ostala sama. Tega se bojim najbolj od vsega, da ne bi našla več nikogar, ki bi me imel rad. Vidite, pri fantih se ne sprašujem, ali jih imam jaz rada, ampak to, ali me imajo oni dovolj radi, da me ne bodo zapustili. V vaši knjigi Peklenska gugalnica sem prebrala, da so to znaki odvisnosti od odnosov. Tudi drugi znaki, ki jih opisujete, se mi zdijo znani. Opažam namreč, da imam zelo nizek občutek lastne vrednosti in da ne prenašam kritike. Kritika me povsem potre, čeprav vem, da tisti, ki me kritizirajo, marsikdaj nimajo pojma. Zdi se mi, da vsi samo iščejo moje napake. Na drugi strani bi naredila vse za pohvalo. Pogosto komu ponudim pomoč, čeprav tega nočem, ker mi gre človek na živce. Kar rečem, čeprav mi je takoj žal. Potem pa sem jezna nanj, ker hoče od mene pomoč, čeprav sem jo sama ponudila.

Ali mislite, da sem odvisna od odnosov? Odrasla sem v neurejeni družini; oče je bil alkoholik, mama se je nanj kar naprej jezila. Ko mi je bilo dvanajst let, sta se končno ločila, ampak še dolgo potem sta se skregala vsakič, ko sta se videla. Ali sem odvisna od fanta? Ali mislite, da ga moram zapustiti? Prosim, svetujte mi!

Odgovor:

Dejstvo, da se življenja ne veselite več in da vam je odveč, je neposredna posledica tega, da ne sledite svojim željam in jih ne izpolnjujete (po svojih najboljših močeh). Vsakokrat, ko si izpolnimo željo ali se izrazimo, potrdimo sami sebe in začutimo prijeten občutek poživljenosti, ki nam pove, da smo na pravem mestu in da je vse prav. Vas so verjetno že v otroštvu tako vzgajali, da potreb in želja sploh niste smeli imeti, kaj šele, da bi zahtevali, naj jih kdo izpolni. To se pogosto dogaja v družinah odvisnikov, kjer sta starša zapletena v svoje obračune in si za otroke ne vzameta časa.V takšnem primeru je bolje, če otrok ne čuti in ne izraža želja, sicer bi ga preveč bolelo, ko ne bi bile izpolnjene. Tako se ljudje naučijo potlačiti svoje želje, jih ne čutiti in izpolnjevati izključno želje drugih, da bi si tako pribarantali vsaj kapljico naklonjenosti. V blagi obliki je takšno vedenje stereotip, ki ga v patriarhalnem sistemu pričakujejo od dobro vzgojene ženske. V skrajni obliki je to tako moteče, da temu lahko rečemo odvisnost od odnosov. Ker taki ljudje kar naprej potrebujejo ob sebi koga, ki ga je treba reševati in spravljati v red (da si naberejo "točke" in jih zabarantajo za naklonjenost), se ponavadi znajdejo ob odvisniku (na primer alkoholiku), ki potrebuje reševalca. Navidezno je vse v redu, eden potrebuje drugega, toda dolgoročno to zelo deformira odnose, ki se ne morejo več imenovati ljubezen, marveč odvisnost, saj v njih oba tešita bolezenske potrebe, legitimne življenjske potrebe pa ostanejo neprepoznane in neuresničene.

To, da ponujate pomoč, čeprav je niste pripravljeni dati, je značilno za odvisnika od odnosov. Tudi to, da ste se preselili k fantu, čeprav si tega niste želeli, samo zato, da bi mu ustregli in da bi naredili, kar vam svetujejo drugi. Ne čudite se, če ste potem prazni in žalostni, to je namreč logična posledica vašega ravnanja. Odrasli otroci alkoholikov in drugih odvisnikov so pogosto odvisni od odnosov (v približno 80 odstotkih). Zelo verjetno je, da ste odvisnica. Težava pri diagnosticiranju izhaja prav iz tega, da je ljudi, ki se tako vedejo, toliko, in da je odvisniško vedenje to, kar se od žensk pričakuje, zato ljudje vse mečejo v en koš in začnejo govoriti, da smo torej vsi odvisniki ... Ključno se je zavedati, da imate zaradi takega vedenja hude težave na večini področij, pa takega vedenja ne morete prekiniti, ker se še bolj bojite biti zapuščeni. Ali morate zapustiti fanta? Pravite, da ga nimate radi. Zakaj ste potem z njim? Samo to, da ga zapustite, vas ne bo ozdravilo. Do spremembe mora priti v vas.