Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Obupana in depresivna


Vprašanje:

Pozdravljeni,

vse življenje me spremljata le nesreča in žalost. Že v otroštvu sem bila podvržena fizičnemu in psihičnemu nasilju. Kot najstnica sem bila zasmehovana s strani vrstnikov in to me je pahnilo v ponočevanje. Tako sem pozabila na vse probleme, ki sem jih imela in na travmo v otroštvu. Pri 20. letih sem bila žrtev povzročitve prometne nesreče. Naprtili so mi prometno nesrečo za katero vem, da nisem bila kriva in tako sem zapadla v dolgove, saj so od mene terjali odškodnine. Stara sem 28 let in imam še vedno ta dolg, saj ga ne morem odplačati. Pri 22. letih sem spoznala fanta, ki se je psihično in fizično znašal nad mano. Ko sem mu le uspela pobegniti, sem imela partnerja, ki je bil alkoholik in zaradi starih grehov odšel v zapor. Že v srednji šoli se mi je razvila anksiozna motnja, ko pa sem bila s tem partnerjem, se mi je razvila še huda panična motnja in agorafobija. Zaradi tega sem bila primorana, da se vrnem nazaj k staršem. Po treh mesecih v zaprtem prostoru, so me odpeljali na psihiatrično urgenco, kjer so me vzeli v obravnavo in od takrat sem na antidepresivih. Poiskala sem pomoč na enoti za krizne intervencije, kjer sem bila že bolje, vendar sem spoznala moškega s katerim sva začela zvezo. Od začetka je šlo, kasneje pa se je začelo rušiti. Jaz sem končala razmerje, on pa je hotel narediti samomor. V vseh letih sem, ko sem lahko, delala in služila denar. Na žalost pa sem vedno našla službo, kjer se je izvajal mobing. Končno sem spoznala partnerja, ki je bil zlat in dober. Vse je bilo super in podpiral me je v vsem, dokler se nisva preselila k njegovim staršem. S partnerjem sva poročena pet mesecev in njegovi starši pritiskajo na naju, da se morava ločiti. Nimam službe, saj se je moja panična motnja poslabšala in sem zapadla v depresijo. Včeraj sem izvedela še, da imam neozdravljivo bolezen, ki lahko prizadene vse organe v trebušni votlini. Na socialni mi nihče noče pomagati, ker sem poročena in mož dobiva dohodek. Nimam prijateljev, živim v tuji hiši v kateri se ne počutim varno, mož ne razume moje stiske, imam tri diagnoze, nobenih prihodkov, delati nisem sposobna, na zavodu ne znajo pomagati, na socialni me znova in znova zavračajo, vsak dan sem pod hudim psihičnim pritiskom, nimam šole, nimam kam iti, razmišljam samo še o samomoru. Za psihoterapijo nimam denarja, ko sem želela, da me sprejmejo v psihiatrično bolnico, me niso želeli in me niso poslušali. Ne vidim več smisla. Kaj naj naredim, glede na celotno situacijo? Ali obstaja kdo na tem svetu, ki bi mi želel pomagati?

Hvala za odgovor!

Odgovor:

Pozdravljeni,

veliko hudega se vam je zgodilo in lahko zgolj poskušam razumeti, kako se počutite v nastali situaciji. Toda ne glede na vse preizkušnje, ste vedno zmogli zbrati pogum in znali poskrbeti zase po najboljših močeh. In čeprav se kdaj lahko zdi situacija tudi brezizhodna, pa je vedno moč najti tudi nekaj ali nekoga, ki lahko v dani situaciji predstavlja vsaj del rešitve. Predvsem pa so za pomoč v stiski pristojne različne službe pomoči. Poleg javne mreže tovrstnih služb, imajo pogosto ljudje zelo dobre izkušnje z nevladnimi organizacijami, zato se je po pomoč vsekakor smotrno obrniti tudi nanje. Obenem pa lahko stiska, čeprav je izredno trpeča izkušnja, predstavlja tudi priložnost za delo na sebi, je lahko izziv, da spremenimo svoja prepričanja, tudi ravnanja, in poskušamo svoj vsakdan, odnose z drugimi, in sploh način življenja, zastaviti drugače, bolj učinkovito.

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam.
izr. prof. dr.  Nevenka Podgornik

Aktiven

izr. prof. dr. Nevenka Podgornik

Depresija Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.