Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Osteoporoza - nekaj vprašanj


Vprašanje:

Pozdravljeni!

pri biologiji imamo raziskovalno nalogo, moja tema je svetovni dan osteoporoze. Zanima me, če se vi spoznate na to bolezen?  Če se, bi vas prosila, če bi mi odgovorili na nekaj vprašanj.

1. Kje se najpogosteje nahaja osteoporoza?
2. Kako se lahko sami zdravimo te bolezni?
3. Kako ugotovimo, da imamo osteoporozo?
4. Kakšni so pokazatelji za osteoporozo?
5. Kakšne so posledice te bolezni?
6. Kaj je kalcij?
7. Kaj je vitamin D?

Že vnaprej se vam zahvaljujem, če pa mi ne boste znali odgovoriti, bi vas prosila, če vprašate koga, ki to ve in mi vseeno odgovorite. Hvala in lep pozdrav!

Odgovor:

Pozdravljena,

osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Več kot 30 % žensk in 20 % moških, starejših od 60. let, ima osteoporozo. Pri osteoporozi se postopoma redči kostnina, kosti zato postajajo šibkejše in se lažje zlomijo.
Kostnina vsebuje minerale, predvsem kalcij in fosfor, ki ji dajejo trdnost in gostoto. Za normalno kostno gostoto potrebuje telo tudi zadostno količino kalcija in vitamina D, da se lahko kalcij absorbira iz hrane in se vgrajuje v kosti.
Kostna gostota se od otroštva naprej veča in je največja okoli 30. leta starosti, zatem se začne postopoma manjšati. Ko se kostna gostota zmanjša toliko, da se začnejo kosti sesedati ali lomiti, se običajno pojavijo bolečine v kosteh in deformacije.

V začetku ta bolezen bolniku ne dela težav, saj je njen začetek tih in neopazen. Občasno povzroča tope in slabo lokalizirane bolečine. Največkrat je prva in hkrati najresnejša posledica zlom kosti. Najpogosteje so to zlomi koželjnice tik nad zapestjem, vretenc ali kolka. Pri bolnikih z zlomljeno kostjo temelji diagnoza osteoporoze na kombinaciji bolezenskih znakov, zdravniškega pregleda in rentgenske slike. Diagnozo osteoporoze je možno postaviti tudi, preden pride do zloma. Najbolj natančna je rentgenska denzitometrija, ki je najsodobnejši način merjenja kostne gostote in deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Preiskava je neboleča in jo opravijo v 5 do 15 minutah. Ponavadi se zdravnik za denzitometrijo odloči pri ženskah z velikim tveganjem za nastanek osteoporoze, kadar je diagnoza nejasna ali kadar mora natančno opredeliti učinkovitost zdravljenja.

Osteoporoza je kronična bolezen, ki je ni moč dokončno ozdraviti, lahko pa upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje. Bistvo zdravljenja osteoporoze je preprečevanje zlomov in povečati telesne zaloge snovi, ki so potrebne za izgradnjo kostnine normalne gostote. Zdravnik bolnikom predpiše jemanje kalcija in vitamina D. Zdravila za zdravljenje osteoporoze je za dober učinek treba jemati redno in neprekinjeno ter upoštevati navodila za uporabo.

Osteoporoza je bolezen, za katero vseh vzrokov še ne poznamo. Znani so nekateri dejavniki, ki zelo povečajo tveganje njenega nastanka. Imenujemo jih dejavniki tveganja:
- spol (pri ženskah je možnost osteoporoze večja kot pri moških),
- starost (kostna gostota se z leti zmanjšuje),
- teža,
- zgodnja menopavza,
- družinska anamneza,
- prehrana (hrana z malo kalcija in vitamina D),
- telesna nedejavnost,
- kajenje in uživanje alkohola,
- zdravila (steroidi, kortikosteroidi, zdravila proti epilepsiji …).

Osteoporozo pa lahko preprečimo. Preprečujemo jo tako, da povečujemo kostno gostoto (zlasti pred 30. letom starosti), kar dosegamo z zadostnim uživanjem kalcija in izvajanjem vaj za premagovanje lastne teže (hoja in vzpenjanje po stopnicah). Pozneje je treba kostno maso seveda vzdrževati in upočasniti njeno zmanjševanje v zrelejših letih.

Kalcij je najpomembnejši gradnik kosti in zob, poleg tega sodeluje tudi v številnih procesih v organizmu. Potreben je za normalno krčenje in sprostitev mišic, sodeluje v procesu strjevanja krvi ter vpliva na normalni ritem srca. Če zaužijemo premalo kalcija, se mora sproščati iz kosti, kjer je kar 99% vsega kalcija v telesu. Posledica tega je zmanjšanje kostne gostote in zvečanje nevarnosti zlomov. Priporočen dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja. Največ kalcija potrebujejo mladi, ko telo hitro raste in gradi kosti, ravno tako pa tudi starejši po 50. letu.
Najbogatejši prehranski viri kalcija so mleko in mlečni izdelki (sir, jogurt), ribe, školjke, polnozrnata žita, zelenjava (brstični ohrovt, blitva, kitajsko zelje) in stročnice s sojo, mandeljni, suho sadje (orehi, fige).
D vitamin, ki je v maščobah topni vitamin,pa je odgovoren za vzdrževanje nivoja kalcija v krvi v točno določeni koncentraciji.; pospešuje absorbcijo kalcija in fosfatov in je nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob. D vitamin nastaja v koži pod vplivom UVB sončnih žarkov. Že 10- do 15-minutno izpostavljanje soncu 2- do 3-krat na teden zadovolji človeške potrebe po vitaminu D. S prehrano pa ga praktično ne moremo dobiti dovolj. Največ ga sicer najdemo v morskih ribah, nekaj ga je tudi v jajčnem rumenjaku.

Več o osteoporozi pa si lahko preberete še na spodnjih povezavah:
osteoporoza.si/,
Presnovne-bolezni-Endokrinologija.

Lep pozdrav!
 Lara Pezdir Podbregar, mag.farm.

Aktiven

Lara Pezdir Podbregar, mag.farm.

Zelišča in zdravilne rastline Zdrava hrana

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.