Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Negativna čustva v nosečnosti


Vprašanje:

Spoštovani,

sem  v  20. tednu nosečnosti. Ker je imel plodek prehiter srčni utrip, so me poslali na pregled ščitnice kjer je bilo ugotovljeno, da imam težave s ščitnico. Naslednji teden imam ponovni pregled pri tirologu, kjer se bodo odločili ali dobim tablete ali ni potrebe. Ugotavljam, da sem pretirano čustvena in večino časa globoko žalostna. Tega dojenčka sem si močno želela, sedaj pa me ob vseh teh težavah moti da sem sploh noseča. Nimam občutka do tega bitjeca, ki raste v meni.Moj partner mi je cel čas v oporo kljub mojemu odporu do dojenčka. Naj omenim da sem pred leti brez težav donosila otroka sedaj pa same težave. Takrat nisem imela nobenih negativnih čustev. Sama se še bolj krivim, ker imam občutek da odtegujem ljubezen temu dojenčku, pa vsi samo govorijo, kako moraš misliti na dojenčka in biti pozitiven. Razmišljam le kdaj se bo že vse to končalo. Kar slabo mi je, ko pomislim, da moram biti nujno jaz doma na porodniški z otrokom. Bojim se, da starejši otrok ne začuti mojega odpora do tega dojenčka. Partner mi razlaga, da bo vse drugače, ko se rodi, da bom drugače čutila, ampak prav nič ne verjamem v te besede. Prav tako me vsak vpraša po imenu otroka, pa bi se takrat najraje zadrla, da mi ja prav malo mar kako mu bo ime.
 Po vsem tem pa še današnji dogodek, me je na prehodu za pešce skoraj povozil avto. Voznik se ni ustavil, jaz pa sem samo razmišljala » škoda, da me ni povozil«. Trenutno ne čutim prav nobenega veselja, pa se močno trudim ... S partnerjem se iskreno pogovarjava, z njem delim vsa ta moja negativna čustva. Niti enkrat me ni obsojal zaradi teh čustev in zato sem mu neizmerno hvaležna. Ampak, kaj naj naredim, da bo vsaj druga polovica te nosečnosti bolj pozitivna?

Hhvala za odgovor in lep pozdrav!

Odgovor:

Spoštovani,

hvala za pismo, ki izkazuje vaše zaupanje, in seveda tudi pričakovanje, da vam bo odgovor, ki ga boste prejeli, v olajšanje in pomoč v stiski s katero se soočate.

Iz pripovedi je razbrati, da je vaš odnos do sebe in do otroka, ki ga pričakujete, povezan z zdravstvenimi težavami, ki vas pestijo v obdobju nosečnosti. Občutki nemoči in krivde s katerimi se soočate, so povezani z vašo skrbijo in željo, da za svojo družino kar najbolj ljubeče in ustrezno poskrbite. Ker trenutno dejansko stanje odstopa od želenega, doživljate neprijetne frustracije, kar doživljanje celotne situacije zgolj poslabšuje.

Obenem lahko vaš (odklonilen) odnos do otroka, ki raste v vas, razumemo tudi kot jezo, ki jo občutite za težave, ki se vam dogajajo, in jo projecirate na otroka, pa čeprav se zavedate, da otrok ne more biti kriv za to, kar se vam dogaja.

Ne eno ne drugo vam nikakor ni v pomoč pri soočanju z izzivom, ki ga materinstvo zagotovo predstavlja, to izkušnjo že imate, in ki ga vsaka posameznica doživlja povsem individualno. Kvečjemu nasprotno, ohranjanje zaznave in občutka, da nekaj ali nekdo predstavlja nezadovoljstvo, škodi vam in otroku. Pomen individualnosti pa izpostavljam, ker vam lahko pomaga pri tem, da se osvobodite občutkov krivde in celotne negativne zaznave situacije. Obenem pa vam omogoča, da si izdelate bolj zadovoljujoč odnos do sebe in svojih dragih, takšnega kot si dejansko želite in navkljub trenutnim zdravstvenim težavam. To zavedanje boste udejanili, ko boste vanj resnično verjeli, zato poskusite dopustiti, da se lahko zgodi, kar pravi tudi vaš partner, da se bo vaša ljubezen do tega otroka sprostila (v to, da obstaja že sedaj nihče ne dvomi), ko ga boste stisnili v svoj objem.

Odnos, ki ga imata s partnerjem, predstavlja največje zagotovilo, da gre za prehodno obdobje, in da prihaja za vas in vaše drage čas družinske sreče.

Želim vam vse najlepše!


doc. dr.  Nevenka Podgornik

Aktiven

doc. dr. Nevenka Podgornik

Depresija Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

4.10.2014 14:18:18
Živjo!
Imam problem glede depresije v nosečnosti. Sem v 5-em mesecu in pol (23 tednu) in me boli trebuh in tišči na momente v prsih. Moj partner je ob meni in mi je v oporo ampak zdej me je začelo pri njem večina stvari motit (primerjat sem ga začela z bivšim fantom. Z bivšim sva pa že 3 leta narazen in me zdaj obdajajo vprašanja, če sem prav naredila in ga pustila. Bil je prva ljubezen in bila sva 6let skupi). Mogoče me zaradi bivšega neko ljubusumje obdaja, ker sem izvedela, da ima mogoče punco (sam mislim, da bi isto razmišljala, če bi šla z mojim trenutnim fantom narazen). Zdej imam željo biti samska in žurat in ne morem se sprijaznit s tem, da se bom mogla odselit in bit družina zase. Ob misli na te stvari se v meni začne vrtet vse sorti po glavi in pomislim le na najslabše stvari in me je strah in sram ter kaj bojo ljudje rekli in govorili, kakšen bo otrok - če bo priden, delal probleme-vzgojo sem mislila s tem ter takšne stvari. Ne znam si več razlagat stvari in mi je za vse useeno...zadnjič sem vrjetno mojega partnerja tudi s tem prizadela ko sem mu rekla, da si otroka ne želim več in bi najraje splavila. Preden sem zanosila sem si močno želela otroka, življenje z partnerjem...prve 3 mesece me je bilo strah, da bo kaj narobe (splav in te stvari, ker so prvi 3je meseci najbolj kritični) pa še težave sem imela zato sem bila tudi na bolniški. Zdaj ko se situacija obrnila in se počutim mnogo bolje se mi je začela pa tesnoba, depresija..še sama ne vem kaj mi je, pojavljat. Traja pa približno kakšen dober teden. Bila bi zelo hvaležna za pomoč, ker resnično ne vem kako si pomagat.