Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ne vidim več izhoda


Vprašanje:

Pozdravljeni,

vse življenje se že srečujem z samimi razočaranji. Oče v mojem življenju ni igral nobene vloge, tudi kasneje ni pokazal nobenega interesa ,da bi me boljše spoznal. Čeprav mi z mamo ni bilo slabo,še več bila je odlična mama in še vedno je. Vedno sem bila med močnejšimi kar je vplivalo na mojo samozavest. Fantje se niso pretirano zanimali zame. Na začetku faxa sem imela fanta, ki sem ga imela resnično rada in sem si predstavljala, da bi lahko bilo »to to«.  Ampak me je zelo prizadel kar je še bolj vplivalo na mojo samozavest. Začela sem se umikat vase, nikamor nisem hodila, jokala sem cele dneve. Prišlo je tudi tako daleč, da sem imela težave z prehranjevanjem in temačnimi mislimi. K sreči je prišel trenutek, ki me je streznil in sem se pobrala s tal in ponovno začela nekako uživati v življenju. Potem sem imela še eno vezo, ki je bila bolj na silo, zato sem jo raje končala. Sem pa spoznala osebo s katero sem se zapletla, toda  je vse bolj in bolj postajalo samo prijateljstvo. Čeprav si v življenju ne dovolim čustev,  se je vseeno zgodilo, da sem nekaj začutila do njega. Je pa oseba, ki mi je zelo pomagala, mu lahko zaupam in je res oseba na mestu. Ampak trenutno sem v fazi, ko ne gre nič tako kot bi moralo. Sem brez službe, živim pri mami ... Vsega kar se lotim, mi ne uspe, se trudim, ampak nikoli ni dovolj dobro ... In vse to je načelo mojo samozavest.  Poleg tega pa sem še izvedela, da ima oseba, do katere nekaj čutim, punco. To je bila zame »pika na i«. Cel teden samo jočem in jočem, psihično sem čisto iztrošena, celo kolabirala sem, ne vidim več izhoda. Počutim se, kot da sem največja zguba na tem svetu in si ne zaslužim vsaj malo sreče. Poskušala sem se pogovoriti s prijatelji, ampak žal vsega ne morem povedat. Sem človek, ki je vedno hladen in si ne dovoli čustev. Ampak mislim, da resnično potrebujem pomoč. Kaj mi svetujete?

Lep pozdrav!

Odgovor:

Prisrčno pozdravljeni.

Mladosti navkljub, so se vam zgodile situacije, ki so pomembno vplivale na oblikovanje vaše samopodobe in vrednotenje sebe, pa tudi soljudi. Razočaranja so del življenja, toda kakšen vpliv bodo dejansko imela na naše življenje, je odvisno zlasti od našega pogleda na nastalo situacijo, zaznava pa je odvisna zlasti od zaupanja vase in vrednotenja sebe, torej od samozavesti, kot pravite. Načeta samozavest ima svoj izvor, in če želimo živeti bolj zadovoljujoče, je prav, da se lotimo reševati ozadje nastale težave, kar hkrati pomeni, da smo našli 'ključ' tudi za katero od preostalih težav.

Ob branju vašega pisma, je prepoznati 'rdečo nit', ki je prepletena skozi dogodke, ki ste jih nanizali – nepotešena potreba po tem, da ste ljubljeni, pa tudi, da vam je omogočeno, da ljubite. Potreba po ljubezni in pripadnosti je temeljna psihična potreba človeka, ki nam omogoča, da učinkovito tešimo tudi preostale psihične potrebe. S tem pa je povezano naše osebno zadovoljstvo.

Verjamem, da zna biti boleče, toda poskusite odložiti oklep, v katerega ste se zatekli v času bolečine in razočaranja in v katerem se morda res počutite varno, toda zagotovo samo, osamljeno. Morda res tvegate, da boste s tem, ko se boste izpostavili in ponovno vzpostavljali odnose, ponovno zavrnjeni, prizadeti, toda na ta način vsaj dopustite, da ste lahko še kdaj srečni. Ker, ali smo, ne da bi si dovolili čustvovati, sploh lahko srečni?!

V kolikor želite priti na osebni pogovor, me prosim ponovno kontaktirajte preko portala ali pokličite.

Želim vam vse dobro in vas toplo pozdravljam!


doc. dr.  Nevenka Podgornik

Aktiven

doc. dr. Nevenka Podgornik

Depresija Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.