Genitalne bradavice niso dokaz nezvestobe

Vesna Tlaker Žunter, dr. med., spec. dermatovenerologije
Vesna Tlaker Žunter, dr. med., spec. dermatovenerologije (Foto: Diana Anđelić)

Vesna Tlaker Žunter, dr. med., spec. dermatovenerologije, o preprečevanju okužbe s HPV

Ena od razširjenih nadlog so genitalne bradavice, ki so posledica okužbe z virusi HPV, eno od najpogostejših spolno prenosljivih bolezni. Kljub temu je o njih slišati razmeroma malo. Po besedah naše sogovornice, dermatovenerologinje Vesne Tlaker Žunter, dr. med., iz Dermatološke klinike v Ljubljani, se razlog za to skriva v tem, da so spolno prenosljive okužbe in druge bolezni, ki se pokažejo na spolovilu, za večino ljudi še vedno delikatna tema, če že ne tabu.

Ker so genitalne bradavice tesno povezane z najintimnejšimi vprašanji, tako v zvezi z odnosom do lastnega telesa kot s partnerstvom, vzbujajo strah in sram. Dokler je težava še majhna, jo marsikdo težko prizna sebi, kaj šele zdravniku. Ta bolezen večinoma ne povzroča nadležnih simptomov, ki bi silili k ukrepanju, zato jih marsikdo odrine iz misli in upa, da bodo izginile same od sebe. To se, resda redko, v resnici lahko zgodi, večinoma pa se bradavice vztrajno razraščajo, z njimi se lahko okužijo tudi drugi, opozarja Vesna Tlaker Žunter. Ker se rade ponavljajo, se je toliko pomembneje pravočasno in učinkovito zaščititi, sploh zato, ker je zdravljenje razmeroma dolgotrajno in ne docela neboleče.

Ali je spolni odnos edini način, kako se okužimo s HPV, ki povzroča genitalne bradavice? Ali se jih lahko nalezemo tudi kako drugače? V literaturi smo zasledili primere, ko so se genitalne bradavice pojavile tudi pri spolno nedejavnih ljudeh …
Humani virusi papiloma (HPV) so velika družina virusov, saj poznamo več kot 150 tipov. Vsem je skupno, da okužijo vrhnjo plast kože ali sluznice in se tam razmnožujejo. Nekateri virusi pri tem ustvarijo značilne vidne spremembe, kot so bradavice, drugi pa ne. Nekateri tipi virusov se razlikujejo tudi po tropizmu – po nagnjenosti, da okužijo posamezno tkivo ali predel telesa. Tako nekateri okužijo kožo, drugi sluznico, tretji oboje. Nekateri se bolje počutijo na hladnejših delih telesa, kot so roke ali stopala. Ti povzročajo splošno znane navadne bradavice, s katerimi se najpogosteje okužimo z neposrednim stikom, denimo z rokovanjem, ali posredno, denimo na tleh javnih kopališč, savn in garderob. Z virusom se lahko okužimo tudi posredno, prek predmetov, ali pa jih prenesemo z rokami. Tipi HPV, ki povzročajo genitalne bradavice, imajo najraje toplo, vlažno genitalno območje, dobro uspevajo tudi v ustni votlini in na zgornjih dihalih. Najpogosteje se okužimo s spolnim stikom, ki pa za prenos ni nujen, saj je možen tudi posredni prenos. Poleg tega se lahko na območju spolovila pojavijo tudi navadne bradavice, takšne kot na rokah ali stopalih; po videzu jih ne moremo razlikovati od "pravih" genitalnih bradavic.

Pacienti pogosto načnejo vprašanje načina okužbe, saj je marsikdaj pod vprašajem partnersko zaupanje. Poudarjam, da zaradi bradavic ni treba delati partnerske drame, saj prenos nikakor ni izključno spolni. Zelo delikatno pa je lahko to vprašanje pri otrocih z bradavicami na spolovilu. Večinoma jih res dobijo posredno, saj se največkrat okužijo sami, z rokami, lahko se jih nalezejo z rok staršev in drugih oseb, ki jih negujejo. Vseeno pa smo zdravniki pri otrocih vedno pozorni tudi na druge znake spolne zlorabe.

Kako prepoznamo genitalne bradavice?
Bradavice so zelo razširjena bolezen in pacienti jih večinoma brez težav prepoznajo. Na koži spolovil se pojavijo izrastki okrogle ali ovalne oblike, ki so večinoma enake barve kot okoliška koža. Praviloma ne bolijo in ne srbijo, zato jih opazimo šele tedaj, ko dosežejo določeno velikost. Na spolovilu se utegnejo razraščati papilomatozno, torej z žametastim, resičastim videzom površine, baza pa je lahko ozka ali široka. Običajno merijo od nekaj milimetrov do centimetra, redkeje tudi več. Ne najdemo jih samo na koži zunanjega spolovila in okrog analne odprtine, temveč tudi na sluznicah, zlasti vulve, nožnice in anusa. Prenesejo se lahko tudi na ustno in žrelno sluznico ter na sluznico zgornjih dihal.
Članek se nadaljuje »


Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki