»Moja prijateljica in prijatelj sta pravkar 'zabrila'. Tako pač, povsem neobvezno. Nista si všeč, ampak to je v redu, saj jima ni treba skrbeti glede nekakšnih čustev … Tako se napijeta, punca hoče seks, tip hoče seks. Ne bo prišlo do prizadetosti, zaljubljenosti in podobnih sranj.« Srednješolka Sena
Razlog, ki je spodbudil Lauro Sessions Stepp, novinarko Washington Posta, k pisanju, izhaja iz časa pred desetimi leti. Spomladi leta 1998 je ravnateljica washingtonske šole, ki jo je obiskoval tudi njen sin, sklicala poseben roditeljski sestanek.
Presenečenim in zgroženim staršem je razkrila, da je deset učenk skoraj vse šolsko leto izvajalo oralni seks z nekaj učenci. Vsi ti najstniki, stari trinajst ali štirinajst let, so to počeli na zabavah, v parkih in na bližnjih parkiriščih.
Sčasoma so prišle na dan
dodatne informacije. Ena od udeleženk teh »seans«, je izjavila: »Najprej sem to
počela s fantom, ki mi je bil všeč; upala sem, da bom tako tudi jaz všeč njemu.
Toda nič takega se ni zgodilo.« Pozneje je fante zadovoljevala na pomladnih
zabavah. S fantom je iz prostora, kjer je potekala zabava, odšla nekam na samo,
pozneje pa sta se vrnila in skupaj komentirala svoje početje. »To ni nič
posebnega,« je še dodala.
Lauro S. Stepp, je to spodbudilo, da je napisala: »Ko sem leta 1964 obiskovala osmi razred, smo imele s prijateljicami tajne kotičke, kamor smo se hodile poljubljat s fanti. Toda od kdaj najstnice preskočijo poljubljanje in gredo naravnost na oralni seks? Ali je možno, da se jim oralni seks ne zdi 'nič posebnega'?« Ko je spoznala, da ta incident ni osamljen primer in da se podobne stvari dogajajo tudi v drugih šolah, se je Laura S. Stepp lotila raziskovanja spolnega in ljubezenskega vedenja ameriške mladine. Opisala ga je v knjigi z naslovom Unhooked, ki je postala uspešnica in dodobra zgrozila kritično ameriško in tudi širšo javnost.
Množičen
neobvezen seks
Avtorica opisuje nov pojav, vedenje, ki so ga mladi Američani sprejeli za svojega: vse redkeje je namreč slišati za mlade pare v klasičnem pomenu besede; mladi običajne ljubezenske zveze množično zamenjujejo s sestajanjem na zabavah in v barih. Njihove spolne navade ne obsegajo ne ljubezni in ne resnične intimnosti − včasih si med seboj sploh niso všeč −, vseeno pa se množično podajajo v neobvezen seks.
Medtem ko so bili mladi moški tudi prej bolj naklonjeni takemu obnašanju in pojmovanju spolnosti, je jasno, da zdaj pri tem prednjačijo dekleta, ki se, največkrat pod vplivom alkohola, spuščajo v spolne odnose z naključnimi, skorajda neznanimi partnerji.
Nekakšen
ne-odnos
Trajnejše zveze so postale stvar preteklosti, v razmahu pa je tako imenovani hooking up ali »britje«, ki obsega neobvezna seksualna srečanja brez globljih čustev. Pravzaprav gre za nekakšen ne-odnos, ki lahko pomeni poljub, otipavanje, oralni, analni ali klasičen spolni odnos − ali pa vse skupaj. Takšen odnos se lahko z istim partnerjem zgodi samo enkrat, lahko pa tudi večkrat v daljšem časovnem obdobju. Partnerja se poznata dobro, površno ali pa sploh ne, čeprav tako ali drugače spolno občujeta. Tovrstne dejavnosti potekajo povsod, bodisi v spalnici bodisi v stranišču javnega lokala.
Srečanja so največkrat nenačrtovana, včasih pa se mladi s svojimi »fuk frendi« dogovorijo vnaprej. Ljubezen je v takšnih okoliščinah nedobrodošla. Čeprav si nekateri mladi želijo kakovostnejšo zvezo, ljubezenska čustva veljajo za zaplet, ki se mu je bolje izogniti, dokler niso izpolnjeni drugi življenjski cilji: dobre ocene, diploma, vrhunski športni dosežki, nemalokrat celo kariera, ki omogoča dober zaslužek. Partnerja v takem odnosu pristajata na »dogovor«, da lahko vsak od njiju v vsakem trenutku odide brez razlage in pojasnila.
Predvsem zabavati!
Mladi − tako dekleta kot fantje − menijo, da se morajo v svojih letih predvsem zabavati: »Preveč je seksi tipov in premalo časa.« Seks v srednji šoli, pri petnajstih, šestnajstih ali sedemnajstih letih, običajno ne pomeni pravega spolnega odnosa, vsaj ne za večino, ampak oralen seks, ki ga pojmujejo kot nekaj povsem banalnega, skoraj enakega poljubljanju.
Spolne navade
Ameriška raziskava iz leta 2005 kaže, da je vsak drugi najstnik (ne glede na spol) v starosti od petnajst do devetnajst let že prakticiral oralni seks, vendar je iz teh anket razvidno tudi to, da so dekleta veliko pogosteje v položaju, ko to uslugo delajo svojim trenutnim ali stalnejšim spolnim partnerjem. K tej nespodbudni bilanci je treba dodati, da pri tovrstnem seksu nikomur ne pade na um, da bi uporabil zaščito, čeprav velik del mladih ve, da se lahko okužijo s klamidijo, herpesom, sifilisom, gonorejo, hepatitisom, HPV in seveda tudi z virusom aidsa.
V ZDA se s spolno prenosljivimi boleznimi vsako leto okuži tri milijone najstnikov, tudi zaradi vse pogostejšega oralnega seksa. Sociolog John Moody je preučeval spolne zveze mladih v državni srednji šoli na Srednjem zahodu; odkril je dolge nize povezav, skupaj z verigo, ki je povezovala 288 od skupno 1000 dijakov in dijakinj, vključenih v raziskavo.
Kaj pa pri nas?
Za zdaj lahko upamo, da je pri nas položaj za malenkost boljši, vendar kaže, da več kot polovica študentov stopa v spolne odnose pod vplivom alkohola, kar ima pogosto za posledico odnose brez zaščite pred nosečnostjo in boleznimi.
Zdravstvene implikacije so zatorej zastrašujoče in skrajni čas je, da to problematiko začnemo na ustrezno in intenzivno približevati mladim, najbolje na terenu. Seveda v šolah obstaja spolna vzgoja, toda morda bi bilo treba delovati bolj udarno. Spolna vzgoja bi morala temeljiti na takšnih načelih, da se učitelji ne bi osredotočili le na mehanske in medicinske vidike seksa (npr. kako se izogniti spolno prenosljivim boleznim in nosečnosti), saj bi s tem mladim naredili medvedjo uslugo. Ko najstnikom govorimo o spolnem zdravju, je nujno spregovoriti o povezanosti seksa, ljubezni, ustvarjalnosti in duhovnosti. Spregovoriti velja tudi o tem, da je treba spolni nagon sprejeti in ga spoštovati kot enega od vidikov svoje osebnosti ter ga konstruktivno kanalizirati, izražati in sproščati: telesno, umsko, čustveno in duhovno.
Žal ne gre tako
Mladi, ki pristajajo na neobvezen seks, pogosto trdijo, da s tem prelagajo resne zveze na čas, ko bodo nanje pripravljeni. Torej naj bi njihovo vedenje, vsaj teoretično, celo pripomoglo, da bodo poznejše zveze trdnejše in uspešnejše, vendar v resničnem življenju žal ni tako. Ko mladi diplomirajo in začnejo svoje kariere, jim ljubezenske stvari ne gredo od rok.
Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog
mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze
Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra