Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Kam je izginil moj libido?


(stran 2 od 2)



Izvori upada ali pomanjkanja

»Najpogostejši vzroki, ki na splošno napovedujejo morebiten nastanek spolnih motenj kasneje v življenju, zadevajo najprej strukturo osebnosti, za katero so značilni: nizka samopodoba in slabo samospoštovanje, negotovost, občutki sramu in krivde, negativne spolne izkušnje v preteklosti (na primer neustrezen in nesproščen prvi spolni odnos, tudi spolna travma). Med sprožilci pa so psihične težave, med njimi zlasti tesnoba in depresija, potem različna partnerska nesoglasja in prepiri. Tudi moški imajo težave z upadom želje po seksu, najpogosteje zaradi predhodnih spolnih težav (vzdrževanje erekcije, zgodnejši izliv). Če so v zvezi, jih lahko dodatno obremenjuje želja partnerke/ja po družini. O vsem tem moški s težavo spregovorijo,« navaja dr. Irena Rahne Otorepec.

»Na željo po spolnosti uničujoče vplivajo negativna sporočila o spolnosti in spolnem vedenju v osnovni družini. Ta namreč kasneje v življenju povzročajo hudo psihično stisko, saj takšna sporočila ponotranjimo. Znanje o spolnosti je skoraj vedno pomanjkljivo oziroma neustrezno,« dodaja dr. Gabrijela Simetinger.

Kaj vpliva negativno na željo po seksu

Na to, koliko nam je do seksa, vpliva cela vrsta dejavnikov, kot so hormonsko (ne)ravnovesje, stres, kakovost partnerskega odnosa, staranje, preobremenjenost z delom in izčrpanost, jemanje določenih zdravil ... Vsako stanje, zaradi katerega se telesno in duševno slabše počutimo, vpliva na našo željo oziroma interes za seks,« nadaljuje dr. Gabrijela Simetinger.

Diagnoza

Veliki večini ljudi upadanje želje po seksu sproži nezadovoljstvo v spolnem življenju, pa tudi v drugih vidikih življenja. V primeru težav se lahko obrnejo po pomoč k strokovnjakom s področja psihiatrije, psihologije, ginekologije, urologije, pa tudi na osebne zdravnike, ki lahko pomagajo s splošnimi informacijami in nasveti, ali pa človeka napotijo naprej k strokovnjakinjama za spolno medicino, kot sta naši sogovornici.

Psihiatrično diagnozo »pomanjkanje ali upad želje po spolnosti« (oziroma po novi klasifikaciji Ameriškega psihiatričnega združenja DSMV »motnjo nizkega spolnega interesa in/ali spolnega vzburjenja«) postavimo, če sta izpolnjena dva pogoja. Prvi je ta, da težava traja vsaj šest mesecev, ter drugi, da človeku povzroča hudo psihično stisko, razloži dr. Irena Rahne Otorepec. Seveda je potrebno predhodno izključiti biološke, psihološke dejavnike ter vplive različnih zdravil, ki tudi utegnejo povzročiti spolne težave. Pri tem je nujno, da človek dobro in podrobno opiše razvoj svoje težave. Pogovor s strokovnjakom mora potekati na spoštljiv in dobronameren način ter v pravem kontekstu zaupanja in sodelovanja.

Psihoseksualna terapija

»Najprej je pomembno razlikovati med odsotnostjo in pomanjkanjem spolne želje oziroma ugotoviti, ali oseba ne mara, ima odpor, gnus do seksa. Upad želje po spolnosti se najpogosteje razrešuje v procesu psihoseksualne partnerske terapije, če gre seveda za par. Terapevt ustvari »psihološki prostor«, v katerem moški in ženska najdeta in skušata »oživeti« lastno spolno željo, seveda skladno z njunimi pričakovanji, zmožnostmi in na zanju specifičen način,« pravi dr. Irena Rahne Otorepec, seksologinja z 20-letnimi izkušnjami na področju psihoseksualne terapije v Sloveniji.

»Koliko bo terapija uspešna, je odvisno najprej od tega, kako močno sta partnerja motivirana za razreševanje težav brez medsebojnih obtoževanj in ju na tej poti druži cilj: doseganje skupnega užitka in zadovoljstva na splošno in tudi pri seksualnih odnosih. Poleg prepoznavanja kompleksnosti in možnih vzrokov za seksualne težave je pomembna tudi kvaliteta partnerskega odnosa, zlasti način vzpostavljanja dialoga. Za uspeh se morata truditi predvsem oba partnerja, terapevt predlaga možne rešitve, ju usmerja in spodbuja pri premagovanju morebitnih ovir in preprek. Psihoseksualna partnerska terapija torej ne prinaša instantnih rešitev, temveč je proces, v katerega morata biti oba v paru pripravljena vložiti svoja prizadevanja. Podobne psihoseksualne terapevtske ukrepe po modelu vedenjsko-kognitivne terapije ali bolj poglobljene psihoterapije nudimo seveda tudi posameznim klientkam in klientom«.


Dovolimo si igrivost

Željo po spolnosti pa si lahko povečamo tudi sami, vendar je to mogoče le, če imamo o spolnosti dovolj pravilnih informacij Za to moramo dobro (s)poznati sebe in se zavedati svojih pričakovanj in želja. Iskreno odkriti moramo biti zlasti glede tega, ali si resnično želimo tisto, kar od nas pričakuje partner/partnerka oziroma naša okolica (prijateljice, prijatelji, otroci). Pomembno je tudi, da razvijamo zdrav odnos do samozadovoljevanja. Kadar si dovolimo, da je seks zabaven, igriv, odprt za nove izkušnje, predvsem pa sproščen, bomo v njem resnično zelo uživali. Prepustimo se spolni energiji in seks nas bo zelo osrečil, svetujeta seksologinji.





Galerija

Shutterstock

dr. Gabrijela Simetinger

dr. Irena Rahne Otorepec

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd