Katere so bistvene novosti pri zdravljenju vnetnih revmatskih bolezni iz zadnjih let?

V zadnjih letih pri zdravljenju vnetnih sklepnih bolezni prihaja do številnih sprememb. Vnetne sklepne bolezni delimo v dve veliki skupini, in sicer revmatoidni artritis ter seronegativni spondiloartritise, med katerimi je najbolj znan ankilozirajoči spondilitis. Prav za zadnjega še pred nekaj leti nismo imeli zdravil, s katerimi bi lahko vplivali na potek bolezni. Z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili smo zgolj blažili simptome, bolezni pa nismo mogli ustaviti ali kakorkoli vplivati na njen potek. Do velikega napredka je prišlo z odkritjem bioloških zdravil, sprva namenjenih zdravljenju revmatoidnega artritisa, kmalu zatem pa tudi ankilozirajočega spondilitisa in psoriatičnega artritisa. Zdravila so se izkazala kot učinkovita, bolniku prijazna, predvsem pa so bolezen ustavljala. Prav na področju bioloških zdravil se ta trend nadaljuje, poročila o njihovem napredku pa so zaznamovala tudi letošnji kongres.

Kako delujejo biološka zdravila?

Klasična biološka zdravila zavirajo avtoimunske vnetne procese s tem, da zavirajo tvorbo nekaterih posrednikov avtoimunskega vnetja, imenovanih interlevkini. Takšni posredniki so na primer tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (skrajšano TNF-alfa), interlevkin-1 (skrajšano IL-1) in interlevkin-6. Biološka zdravila so protitelesa, ki so usmerjena proti tem posrednikom, lahko pa so usmerjena tudi proti limfocitom B. Z zmanjšanjem njihove količine v telesu se lahko avtoimunsko vnetje umiri. Tako lahko ustavimo napredovanje teh bolezni.

So na kongresu predstavili kaka nova biološka zdravila?

Seznanili so nas z razvojem novih tovrstnih zdravil, ki kaže pozitivne trende, vendar so nam jih zaradi varnosti predstavili le v obliki šifer. Pojavljajo se tudi nekatera nova nebiološka zdravila, ki jih primerjajo s klasičnimi temeljnimi zdravili za zdravljenje vnetnih sklepnih bolezni. Še vedno je najpomembnejše klasično temeljno zdravilo za zdravljenje vnetnih sklepnih bolezni – metotreksat. Tudi doslej znana biološka zdravila so najprej predstavljali v obliki šifer; tako je, dokler jih ne patentirajo. To pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo nova, učinkovita zdravila.

Zakaj obstaja toliko bioloških zdravil? Mar ne bi zadostovalo samo eno ali dve?

Tako je zato, ker se vsi bolniki ne odzivajo na zdravljenje. Žal je tako tudi pri novih bioloških zdravilih, saj se nanje ne odziva od 20 do 30 odstotkov bolnikov. Ti bolniki potrebujejo drugovrstna zdravila. Tako se z menjavo zdravil število neodzivnih bolnikov manjša, čeprav bo vedno določen delež bolnikov, ki se ne odzivajo niti na takšno zdravljenje.

Na kongresu smo veliko slišali o "dodajanju indikacij", torej o zdravljenju drugih vnetnih sklepnih bolezni, kot sta ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis, z zdravilom, ki je indicirano za revmatoidni artritis?

Za biološka zdravila obstajajo klasične indikacije in tako imenovane off label indikacije, pri katerih se opiramo na izsledke majhnih študij, ki dokazujejo, da so lahko zdravila učinkovita tudi pri boleznih, ki niso omenjena v seznamu indikacij. Širjenje indikacij oziroma poskus zdravljenja z biološkimi zdravili je smiseln pri pacientih, ki se ne odzivajo na klasično zdravljenje, na voljo pa so nam mednarodne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost teh zdravil.