Zadnji, a ne nepomemben dejavnik je preprečevanje nesreč. V
stanovanju je treba odstraniti vse ovire in predmete, ki
predstavljajo nevarnost (pragovi, drseče preproge ...). Posebne
blazinice v hlačkah, všite nad kolčni sklep, lahko preprečijo
najhujše, saj delujejo kot blažilnik. Dober vid je pomemben za
varno gibanje v prostoru, zato je pri težavah z njim potreben
okulistični pregled.
Zlom ledvenih vretenc in
okrevanje
Zlomi ledvenih vretenc so posledica hitrih, nenadnih in nepravilnih
obremenitev pri običajnih dnevnih opravilih. Najpogostejši prelomi
hrbtenice so tisti, pri katerih pride do znižanja teles vretenc,
nimajo pa znakov draženja živcev. Zanje so značilne nenadne pekoče
bolečine, ki so močnejše pri gibanju. Drugi znaki so zmanjšana
gibljivost prsno-ledvenega predela, napetost obhrbteničnih mišic in
sključena drža z izbočenim trebuhom.
Tak bolnik v prvih dneh potrebuje počitek in zdravila, a mora po
fizioterapevtovem navodilu izvaja naj dihalne vaje in vaje z nogami
za kroženje krvi. Proti bolečinam je priporočljiva masaža z ledom
in uporaba električnega stimulatorja. Pozneje zdravnik predpiše
ustrezen steznik za oporo poškodovani hrbtenici.
Zlom kolka in okrevanje
Rehabilitacija se mora začeti že s sprejemom poškodovanca v
bolnišnico. Naučiti se mora pravilno izkašljevati, dihalne vaje in
vaje za boljše kroženje krvi ter premikanje v postelji s pomočjo
trapeza. Če je potrebna operacija, mora bolnik takoj po posegu
začeti z omenjenimi vajami, drugi dan pa s tistimi za povečanje
moči rok. Pri mirovanju morajo biti kolena in kolki iztegnjeni,
stopala pa pritisnjena ob rob postelje.
Zgodnji začetek
rehabilitacije je nujen za zmanjšanje zapletov. Če je bil kolčni
sklep nadomeščen z umetnim, je obremenjevanje prizadete okončine
možno takoj. S povitimi nogami se bolnik začne učiti hoje z
berglami ali hoduljo, poleg tega pa krepi stegenske mišice. Vse,
kar se je naučil, mora delati tudi doma ali v zdravilišču. Od 6 do
8 tednov po operaciji je nujno povijanje spodnjih okončin, saj
preprečuje nastanek krvnih strdkov.
Zlom zapestja in okrevanje
Rehabilitacija je odvisna od vrste zloma. Pri preprostem zlomu, pri
katerem kost ni razmaknjena, je potrebna le delna mavčna obloga za
nekaj dni, da oteklina splahni, in nato dokomolčni mavec. Pri hudi
osteoporozi, pri kateri rado pride do kompliciranega preloma
zapestja z razdrobljeno kostjo, zdravniki uporabijo učvrstitev s
Schanzovim vijakom, ki omogoča uspešno celjenje in hitrejšo
rehabilitacijo. Koristno je redno gibanje prstov, ki pospeši odtok
zastale tekočine. Roka mora biti vedno v višini prsi. Po namestitvi
mavca lahko bolnik izvaja tudi druge gibe. Obsežnejše ko je gibanje
vseh sklepov roke, hitrejša in popolnejša je rehabilitacija.
Vsak zlom ne prinaša le nevarnosti slabega celjenja, invalidnosti
in vsaj začasne odvisnosti, temveč tudi druge, usodnejše posledice.
Poskrbimo, da do zloma sploh ne pride - poučimo se o stanju
kostnine, če je potrebno bolezen zdravimo, hkrati pa bodimo telesno
dejavni.
Skrij
Povejte svoje mnenje!
Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.
Osteoporoza - okrevanje po zlomu
Znate ustrezno skrbeti za kosti?
Z rednim in primernim gibanjem lahko v veliki meri preprečimo nastanek osteoporoze ali vsaj omilimo njene posledice.
Začnimo z jutranjo telovadbo, sestavljeno iz preprostih vaj, ki aktivirajo vse mišice telesa, raztegnejo vezi in pospešijo prekrvljenost vseh organskih sistemov. Nadaljujmo z redno, vsakodnevno hitro hojo, pri kateri naj se bitje srca povzpne do vrednosti, ki jo dobimo, če od 180 odštejemo starost v letih. Hoja naj traja od 30 do 40 minut, hoditi pa je treba vsaj vsak drug dan. Hoja bo poskrbela za dobro osnovno telesno pripravljenost. |
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.