Paliativna oskrba je sestavni del medicine, ki
je bil v preteklosti zanemarjen, zdaj pa spet pridobiva pomen in
pridobiva svoje mesto, pravi prim. Jožica Červek, dr. med.,
specialistka internistka onkologinja z Onkološkega inštituta v
Ljubljani. Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo bolnika: nego
ter obvladovanje bolečine in drugih telesnih simptomov bolezni,
obenem pa tudi lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav. Vse
te oblike pomoči bolniku omogočajo dostojno življenje vse do
smrti.
Rak povzroča številne simptome
Ko rak napreduje, povzroča vse več lokalnih in splošnih simptomov,
delno zaradi svoje rasti in delno zaradi svojih biološko aktivnih
izločkov. Bolniki z napredovalim rakom so oslabeli, utrujeni in
neješči, hujšajo in so zaprti. Nekateri težko dihajo, kašljajo,
njihovo spanje je moteno. Pogosto se slabemu počutju pridruži še
bruhanje, usta imajo suha, dehidrirani so, prisotne so tudi
psihične motnje.
Najizrazitejša spremljevalka končnega stadija raka je pogosto
bolečina. Včasih je veljalo, da je bolečina neizogibna
spremljevalka raka, kar je po besedah sogovornice povsem zastarel
koncept. Prim. Červek pravi, da je naloga vseh, ki sodelujejo pri
zdravljenju bolnika z rakom, lajšanje bolečin in drugih simptomov,
kolikor je v njihovi moči. Žal se je ob skokovitem razvoju
medicine, zlasti njenega tehnološkega dela, veliko premalo časa
namenjalo učenju o paliativni oskrbi neozdravljivo bolnih. Zaradi
posledično precejšnjega neznanja o tem, kako ustrezno pomagati, so
bolniki ob koncu življenja vse prevečkrat prepuščeni neustrezni
obravnavi.
Individualen pristop k vsakemu
bolniku
Na Onkološkem inštitutu si prizadevajo, da bi neozdravljivo bolnim
ponudili čimbolj kakovostno oskrbo, ki je ta hip možna. Kot pravi
sogovornica, je ta za zdaj še na ramenih posameznega lečečega
zdravnika. Takšnega bolnika uspešneje obravnava ekipa, v kateri so
poleg zdravnika še medicinske sestre, fizioterapevt, psihoterapevt
in socialni delavec, ki poskrbi za individualno oskrbo
neozdravljivo bolnega pacienta. Poglavitna naloga ekipe je, da
čimbolj olajša simptome in predvidi pojav novih, ki se razvijajo z
napredovanjem bolezni, ter jih ustrezno obravnava. Številne simptome osebje lajša z zdravili, ki jih bolnik dobiva v
rednih časovnih presledkih, in če je le možno, v obliki tablet.
Negovalne bolnišnice
Dejstvo je, da so v skrb za neozdravljivo bolne vključeni tudi
svojci. Tu se pogosto pojavijo velike težave, ker nepoučeni svojci
sami težko skrbijo zanje, v bolnišnicah pa pogosto ni prostora, da
bi jih lahko hospitalizirali. Ker je bolnikov z rakom vse več, bo
kljub čedalje večjim uspehom pri zdravljenju naraščalo tudi število
neozdravljivo bolnih. Zato se strokovno osebje trudi ustanoviti
negovalne bolnišnice - hospice, kar je zelo uspešen model ponujanja
strokovne oskrbe nekaterim bolnikom v zadnjem stadiju bolezni in
tudi njihovim svojcem.



Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.