Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Rak dojk: Zgodnja diagnoza

Stopnja preživetja odvisna od hitrosti odkritja bolezni

Verjetno pri nobeni bolezni ni tako pomembno, da jo čimprej odkrijemo, kot ravno pri raku. Raziskave in klinične izkušnje so pokazale, da je stopnja preživetja tesno povezana s tem, kako zgodaj je bil odkrit rak. To velja za vse oblike, tudi za rak dojk.
Zgodnje odkrivanje raka dojk pomeni, razlaga mag. Darja Arko, dr. med., specialistka ginekologije, predstojnica Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Splošne bolnišnice Maribor in predsednica Združenja za senologijo Slovenije, da bolezen odkrijemo, ko je tumor še majhen in se rakaste celice še niso razširile na področne bezgavke in/ali v oddaljene organe. "Pri raku dojk namreč obstaja neposredna povezava med velikostjo tumorja ter uspešnostjo zdravljenja in preživetjem. Ali povedano drugače: manjši ko je tumor na začetku zdravljenja, večja je verjetnost ozdravitve. Čeprav se je v Sloveniji delež rakov dojk, odkritih v omejenem stadiju, v zadnjih desetletjih povečal, še vedno pri več kot polovici žensk bolezen odkrijemo v razširjenem ali razsejanem stadiju."

Zgodnje odkrivanje s presejanjem

Presejanje, ki ga s tujko imenujemo screening, je odkrivanje bolezni pri navidezno zdravi populaciji. Presejanje je zahtevno delo, smiselno in uspešno pa je predvsem pri skupinah ljudi, pri katerih je tveganje za določeno obolenje veliko. Uspešnost je odvisna tudi od tega, ali je na voljo metoda, s katero lahko odkrijejo bolezen, in ali je ta bolezen tudi uspešno ozdravljiva. Metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb, razlaga sogovornica, mora biti enostavna, neboleča, razmeroma poceni in taka, da jo je mogoče večkrat ponavljati. Osnovni namen presejanja je zmanjšanje umrljivosti v populaciji.

"Pri raku dojk vsem kriterijem za presejalno metodo najbolj ustreza mamografija, to je rentgensko slikanje dojk. Metoda je uspešnejša pri ženskah po menopavzi, ko se zaradi zmanjšane ravni ženskih spolnih hormonov žlezno tkivo dojk postopno nadomešča z maščobnim in tako dojke postanejo radiološko preglednejše. Pri mladih ženskah (zlasti pred 35. letom starosti) mamografija ni primerna za odkrivanje bolezenskih sprememb, ker je žlezno tkivo gosto in zato zelo slabo pregledno na rentgenskih posnetkih. Kot sem že omenila, je presejanje smiselno pri skupinah ljudi, v katerih je bolezen najpogostejša. Pri raku dojk je nesporno dokazano, da je presejanje smiselno pri vseh ženskah v starosti od 50 do 69 let. Podatki številnih raziskav iz zadnjih desetletij so pokazali, da se s presejanjem v tej starostni skupini umrljivost zaradi raka dojk zmanjša za 25 odstotkov," pravi mag. Arko.

Glede mlajših žensk ni konsenza

Ker rak dojk ne prizanaša niti ženskam, mlajšim od 50 let, je seveda logično vprašanje, kako pravočasno odkriti raka pri njih. Sogovornica pravi, da že dolgo potekajo razprave o učinkovitosti presejanja pri ženskah med 40. in 50. letom starosti, vendar za zdaj ni enotnega mnenja. Rezultati so namreč pokazali, da je zmanjšanje umrljivosti znatno manjše kot pri starejši populaciji. "Ob upoštevanju dejstva, da je pri teh ženskah pogostnost bolezni manjša in da je tudi mamografija manj uspešna, po do zdaj znanih podatkih ni utemeljeno presejati vseh žensk v tem starostnem obdobju. Prav tako še ni na voljo dovolj rezultatov o tem, kolikšno je zaradi presejanja zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk pri ženskah, starejših od 70 let, saj je v dosedanjih raziskavah sodelovalo premalo žensk iz teh starostnih skupin."

Pri nas le pasivno presejanje

V Sloveniji preventivno dejavnost na področju odkrivanja bolezni dojk opredeljuje Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 33-1391/2002). Po teh navodilih v okviru zgodnjega odkrivanja raka dojk opravlja ginekolog na primarni ravni pri ženskah med 20. in 50. letom klinični pregled dojk enkrat na tri leta. Med 50. in 69. letom starosti preglede dojk z mamografijo opravljajo vsaki dve leti v centrih za bolezni dojk. Pri mlajših ženskah, med 40. in 49. letom, pa le, če sodijo v skupino z večjim tveganjem za rak dojk. "Preventivne preglede dojk z mamografijo, v obliki, kot jih izvajamo pri nas, imenujemo tudi pasivno ali oportunistično presejanje, saj se ženske za preglede v centrih za bolezni dojk naročijo same in za to potrebujejo napotnico izbranega zdravnika. Aktivno presejanje poteka drugače, vendar ga v naši državi še ne izvajajo. Pri takem načinu vse ženske v določenem starostnem obdobju aktivno vabijo na redne mamografske preglede," razlaga mag. Arko.

Pri nas preglede dojk in mamografijo izvajajo v tako imenovanih ambulantah ali centrih za dojke, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, bolnišnic in pri zasebnikih. V Sloveniji trenutno deluje približno 30 takšnih ambulant. V pripravi in tik pred objavo je "Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke", ki bo natančno opredelil, kdo, s kakšno opremo in na kakšen način bo lahko v prihodnje opravljal preglede dojk z mamografijo.

Mamografov imamo dovolj

Po podatkih Ministrstva RS za zdravje so naše ambulante dobro opremljene z mamografi, malo manj spodbudne pa so ugotovitve, da je dodatna izobraženost kadra izjemno neenotna in raznolika in žal ne vedno najprimernejša, kar bo v prihodnje vsekakor potrebno poenotiti. Prav z namenom, da bi poenotili način dela, zagotovili ustrezno kadrovsko zasedbo in opremo ter poskrbeli za nadzor nad delom ambulant na tem področju, razlaga sogovornica, je delovna skupina na ministrstvu pripravila že omenjeni "Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke". Po njenem mnenju bi obstoječe ambulante za dojke in mamografi v Sloveniji vsekakor morali zadoščati potrebam, zlasti "če bi preventivne preglede res opravljali racionalno in v skupinah žensk, kjer so taki pregledi smiselni in strokovno utemeljeni. Žal pri nas vse prevečkrat ugotavljamo, da pregledamo preveč žensk, pri katerih preventivni pregledi niso utemeljeni (zlasti veliko število premladih), premalo časa in prostora pa zato ostane za najbolj ogrožene skupine."

Za mlajše redni samopregledi

Verjetnost, da se bo razvil rak dojk, je največja pri ženskah v menopavzi. Zato presejalni pregledi zanje niso smiselni, pravi mag. Arko. A ker rak dojk tudi njim ne prizanaša in se lahko pojavi tudi veliko pred 50. letom, jim zdravniki svetujejo, da si dojke redno pretipajo. O pomenu in vlogi samopregledovanja dojk se je začelo govoriti in pisati v ZDA v petdesetih letih. Kar nekaj raziskav je pokazalo, pravi sogovornica, da ženske, ki si redno tipajo dojke, odkrijejo spremembe veliko prej kot tiste, ki tega ne počnejo. "V zadnjem času se sicer pojavljajo podatki, ki vlogo samopregleda postavljajo v drugačno luč in nekateri menijo, da je ta metoda kot način zgodnjega odkrivanja raka dojk vprašljiva, predvsem pa, da nekatere ženske bolj obremenjuje, kot pa jim koristi."

Kljub tem pomislekom sogovornica meni, da je prav, če so ženske o tej metodi poučene in vedo, na katere znake morajo biti pozorne. "To so vse na novo nastale zatrdline v dojki, spremembe na koži in bradavice, krvav izcedek iz bradavice in povečane bezgavke v pazduhi. Pri vseh omenjenih spremembah je potrebno čimprej obiskati zdravnika. Naj pri tem omenim tudi to, da vsaka zatrdlina v dojki, zlasti pri mladih ženskah, še zdaleč ne pomeni, da gre za rakasto bolezen, čeprav je ob nastanku vsake spremembe potrebno razjasniti, za kakšno tvorbo gre."

Uspešnost zdravljenja je neposredno odvisna od velikosti tumorja ob začetku zdravljenja. Petletno relativno preživetje bolnic s tumorjem, manjšim od enega centimetra, je 98,5-odstotno, pri tumorjih, velikih pet centimetrov, pa le 82-odstotno. Obstaja tudi neposredna, linearna povezave med velikostjo tumorja in prizadetostjo pazdušnih bezgavk. Pri tumorjih, manjših od enega centimetra, so področne bezgavke prizadete v 15 odstotkih primerov, pri tumorjih, velikih dva centimetra, pa že v 43 odstotkih primerov.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak , samopregledovanje , diagnoza , mamografija , presajanje , rak dojk

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.