Virusi HPV lahko povzročijo tudi raka zadnjika


Večina rakov zadnjika in materničnega vratu je povezana s prisotnostjo virusov HPV, in sicer z določenimi podtipi teh virusov, ki so onkogeni, medtem ko na primer rak danke te povezave s HPV nima.
Večina rakov zadnjika in materničnega vratu je povezana s prisotnostjo virusov HPV, in sicer z določenimi podtipi teh virusov, ki so onkogeni, medtem ko na primer rak danke te povezave s HPV nima. (Foto: Shutterstock)

»Ko govorimo o virusih HPV, govorimo o 200 različnih podtipih, od katerih jih je 12 visokorizičnih, kar pomeni, da so povezani z nastankom raka,« razlaga Urška Kogovšek, dr. med., kirurginja, specialistka koloproktologije, in dodaja, da se pred njimi učinkovito zaščitimo s cepljenjem.

Humani papilomavirusi (HPV) namreč poleg raka materničnega vratu lahko povzročajo tudi raka zadnjika, penisa, vagine, ki pa so, če so odkriti zgodaj, dobro ozdravljivi. Težave v predelu zadnjika, ki vztrajajo 14 dni ali več, je treba jemati resno in poiskati mnenje zdravnika, svetuje strokovnjakinja.

Večina rakov zadnjika in materničnega vratu je povezana s prisotnostjo virusov HPV, in sicer z določenimi podtipi teh virusov, ki so onkogeni, medtem ko na primer rak danke te povezave s HPV nima, pojasnjuje Urška Kogovšek. To torej pomeni, da imajo skoraj vsi ljudje, ki jim diagnosticirajo katerega od teh rakov, v telesu viruse HPV. »Vsekakor pa to ne pomeni, da boš zbolel za katerim od teh rakov že, če imaš priso­tne te viruse. Na srečo je delež ljudi, ki zbolijo za temi vrstami raka, zelo majhen, a ne moremo vedeti, kdo bo zbolel,« pravi sogovornica.

Vemo pa, katere so rizične skupine, pri katerih je verjetnost zbolevanja večja, zato je pri njih smiselna uporaba tako imenovanih presejalnih pregledov, s katerimi iščejo predrakave spremembe. »Ko ima oseba predrakavo spremembo, ni nujno, da bo razvila raka, ima pa večje tveganje v primerjavi z ljudmi, ki teh sprememb nimajo,« razlaga strokovnjakinja.

S HPV se lahko okuži vsak

Največkrat je okužba s HPV spolno prenesena, obstaja pa tudi majhna možnost, da pride do okužbe brez spolnega stika. Okužba še ne pomeni, da se bodo pri osebi razvili tudi znaki okužbe s HPV, zato je lahko človek okužen, ne da bi to vedel.

Najbolj rizična skupina so HIV pozitivne osebe, torej ljudje z močno oslabljeno imunostjo, znotraj te skupine pa moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Med bolj ogroženimi so tudi osebe, ki imajo že znan rak genitalij. Pri teh je velika verjetnost, da bodo predrakave spremembe na zadnjiku napredovale v rakave. Zelo ogroženi so tudi bolniki po transplantaciji organov. Povečano tveganje opažajo tudi pri preostalih bolnikih, ki imajo zaradi zdravil ali bolezni okrnjeno imunost.

Simptomi taka zadnjika zelo nespecifični

Očitnih znamenj za raka zadnjika pogosto ni ali pa so zelo nespecifična, takšna, ki jih doživljamo ob marsikateri drugi težavi in s katerimi se v določenem obdobju sreča skoraj vsak, nadaljuje strokovnjakinja. Svetuje, da vsak, ki ima težave v predelu zadnjika (na primer bolečino, krvavitve in podobno) in te trajajo več kot 14 dni, obišče zdravnika in se posvetuje o nadaljnjih korakih. »V večini primerov ne gre za raka, toda prav je, da smo pozorni in se posvetujemo z zdravnikom,« opozarja Kogovškova.

Dodaja, da so znak okužbe s HPV na primer tudi genitalne bradavice, a jih običajno povzročajo tisti podtipi virusov HPV, ki niso nevarni za nastanek raka.

»Pri osebi, ki je okužena s HPV, najdemo običajno več podtipov in s preiskavami rutinsko ne določamo vseh, ampak iščemo samo tiste, ki so nevarni,« pojasnjuje sogovornica.

S preiskavo HRA odkrivajo predrakave spremembe

Od lani se tudi v Sloveniji uporablja tako imenovana visokoresolucijska anoskopija (High Resolution Anoscopy – HRA). Gre za preiskavo, s katero z mikroskopom pregledajo sluznico zadnjika in ovrednotijo, ali so prisotne predrakave spremembe ali ne.

Kot pravi Kogovškova, preiskavo izvedejo ambulantno. »Preiskava je sicer lahko neprijetna, a je zelo smiselna, ker odkrijemo predrakave spremembe,« poudarja.

Zgodaj odkrit rak je dobro ozdravljiv

Zdravljenje raka zadnjika je namreč zelo uspešno in hitro, če »ga zgodaj ujamemo«, pravi Urška Kogovšek in dodaja, da lahko vse tvorbe, ki so manjše od dveh centimetrov, odstranijo že kirurgi, in sicer brez večjega posega. »Manjše predrakave spremembe lahko sproti odstranjujemo. Če pa gre za večje spremembe, bolnika zdravimo z obsevanjem,« razlaga strokovnjakinja. Dodaja, da pri zdravljenju pozneje odkritih rakov sodelujejo multidisciplinarni timi in zdravljenje prilagodijo bolniku.

Trudijo se ozaveščati rizične skupine

Kaj lahko storimo, da preprečimo okužbo s HPV, in kaj, da preprečimo nastanek raka zadnjika? »Praktično nemogoče se je pred okužbo s HPV zaščititi drugače kot z varno spolnostjo in cepljenjem,« pravi Kogovškova. »Še vedno na srečo govorimo o redkem raku,« razlaga in dodaja, da morajo predvsem mlade in rizične skupine ozavestiti tudi o pomenu cepljenja. To je po njenih besedah smiselno tudi v primerih, ko smo že okuženi z virusi HPV.

»V življenju se s temi virusi srečamo praktično vsi, tudi večkrat, kaj se bo z njimi dogajalo v našem telesu, pa je odvisno od našega imunskega sistema. Nekateri virus nosijo v sebi latentno, drugi ga uničijo v nekaj tednih. Cepljenje, tudi v pozneješem obdobju življenja, pripomore k temu, da se ne okužimo še z dodatnimi podtipi ali da se ne okužimo znova. Zmanjša tveganje za nastanek raka, zato ga strokovnjaki svetujemo predvsem rizičnim skupinam,« pojasnjuje.


Cepljenje tudi za dečke

Z letošnjim šolskim letom bo prvič v nacionalnem programu cepljenja možnost za brezplačno cepljenje proti HPV tudi dečkov v 6. razredu. »Gre za preventivni program, ki ima namen zaščititi že pred prvo okužbo z virusi HPV. Bolezen ne izbira po spolu, tudi moški lahko zbolijo za rakom zadnjika, penisa, zato je cepljenje smiselno, da zaščitijo predvsem sebe, ne le svoje bodoče spolne partnerke,« pravi zdravnica in dodaja, da trenutno cepivo ščiti pred nevarnimi podtipi virusa HPV.

Na vprašanje, ali to, da s cepljenjem zaščitimo otroke, še preden se srečajo z virusi HPV, pomeni, da potem zagotovo tega virusa ne bodo dobili in da zagotovo ne bodo zboleli za rakom, Kogovškova odgovarja: »Najverjetneje teh podtipov virusa HPV, ki jih vsebuje cepivo, ne bodo dobili oziroma, ko jih bodo dobili, se bodo pred njimi ubranili, ker bodo imeli protitelesa.«
Galerija

Večina rakov zadnjika in materničnega vratu je povezana s prisotnostjo virusov HPV, in sicer z določenimi podtipi teh virusov, ki so onkogeni, medtem ko na primer rak danke te povezave s HPV nima. Shutterstock

Zdravljenje raka zadnjika je zelo uspešno in hitro, če »ga zgodaj ujamemo«, pravi kirurginja Urška Kogovšek in dodaja, da lahko vse tvorbe, ki so manjše od dveh centimetrov, odstranijo že kirurgi, in sicer brez večjega posega (Foto: osebni arhiv)

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki