Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Imunoterapija za neozdravljive rake

»V prihodnosti nas čaka še veliko novosti in upamo, da bomo z imunoterapijo nekatere bolnike, ki so do sedaj imeli neozdravljivo bolezen, za dolgo časa lahko zazdravili ali celo pozdravili,« razlaga doc. dr. Mirjana Rajer.
»V prihodnosti nas čaka še veliko novosti in upamo, da bomo z imunoterapijo nekatere bolnike, ki so do sedaj imeli neozdravljivo bolezen, za dolgo časa lahko zazdravili ali celo pozdravili,« razlaga doc. dr. Mirjana Rajer. (Foto: Shutterstock)

V onkologiji se je v zadnjih 15 letih zgodil nesluten razvoj, ki ga je na področju zdravljenja z zdravili zaznamoval predvsem prihod bioloških (tarčnih) zdravil ter v zadnjih dveh letih predvsem imunoterapija.
Slednja pravzaprav ni čista novost, saj se z njo raziskovalci ukvarjajo že več desetletij, a zaradi različnih razlogov, predvsem visoke toksičnosti teh zdravil, ideja ni in ni zaživela. Do zdaj, kot kaže, bo ne le postala temelj vsega nadaljnjega onkološkega razvoja, temveč utegne celo povsem spremeniti sliko zdravljenja in predvsem preživetja tudi tistih skupin onkoloških bolnikov, ki so zboleli za oblikami raka, za katere ni bilo razen kirurškega posega in obsevanja kaj dosti drugega na voljo. Med njimi so tudi bolniki z nedrobnoceličnim pljučnim rakom (NDCPR), razlaga doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., onkologinja z Univerzitetne klinike Golnik.

V čem se imunoterapija razlikuje od ostalih skupin zdravil?
Današnja imunoterapevtska zdravila so spremenila naš pogled na zdravljenje raka. Do sedaj so kemoterapija in tarčna zdravila delovali neposredno na sam tumor. Preko različnih mehanizmov delovanja so uničevali tumorske celice. Z imunoterapijo pa se je pojavil popolnoma nov koncept zdravljenja, saj ta ne uničuje tumorskih celic neposredno, temveč tako, da spodbudi bolnikov imunski sistem, da se učinkoviteje bojuje proti raku. Do sedaj so se nova imunotarepevtska zdravila pokazala kot učinkovita pri tumorjih, ki imajo veliko mutacij v DNK, kot je recimo melanom, karcinom mehurja …

Kateri bolniki z NDCPR in v katerem stadiju bolezni so zdravljeni z zdravili iz skupine imunoterapevtikov?
Na srečo so se dobri rezultati imunoterapije pokazali tudi pri nedrobnoceličnem raku pljuč. Zakaj na srečo? Gre za terapijo, ki je učinkovita pri ljudeh, pri katerih že 20 let ni bilo napredka v zdravljenju. To so bolniki s ploščatoceličnim podtipom raka pljuč, večinoma kadilci, kjer so se tarčna zdravila – novost v terapiji iz prejšnjih let – večinoma izkazala kot neučinkovita. Imunoterapijo pri NDCPR trenutno uporabljamo pri bolnikih z napredovalo boleznijo, torej pri bolnikih, ki imajo zasevke po telesu in ne samo raka na pljučih. Intenzivno se proučuje tudi vloga imunoterapije pri bolnikih z bolj omejeno obliko bolezni, predvsem kot dopolnilno zdravljenje po operaciji. Pa ne samo to, raziskave potekajo tudi v smeri različnih kombinacij (ena vrsta imunoterapije skupaj z drugo, imunoterapija s kemoterapijo, imunoterapija z obsevanjem …). V prihodnosti nas tako čaka še veliko novosti in upamo, da bomo z imunoterapijo nekatere bolnike, ki so do sedaj imeli neozdravljivo bolezen, za dolgo časa lahko zazdravili ali celo pozdravili.

Ali imate na voljo biomarkerje, s katerimi lažje določite primerne bolnike?
Biomarkerji, torej neka značilnost tumorja oziroma bolnika, ki bi nam napovedala, kako bo bolnik odgovoril na določeno zdravljenje, so vedno dobrodošli. Z njimi namreč lahko napovemo, kateri izmed bolnikov ima večjo verjetnost, da bo pri njem določena terapija uspešna. Biomarkerji so se izkazali kot zelo dobri pri zdravljenju s tarčnimi zdravili (na primer prisotnost mutacij EGFR nam napoveduje dober izid zdravljenja s tarčnimi zdravili, ki delujejo na receptorje EGFR). Pri imunoterapiji tako dobrih napovednih biomarkerjev žal še nimamo in po celem svetu poteka veliko razprav o tem, kaj je tisto, kar nam bo napovedalo, kateri izmed bolnikov bodo dobro odgovorili na zdravljenje z imunoterapijo in kateri ne. Trenutno edini biomarker, dostopen v rutinski klinični praksi, je tako imenovano določanje PD-L1. Vemo, da bolniki, ki imajo izražen ta biomarker, bolje odgovorijo na imunoterapijo, vendar je včasih tudi pri bolnikih, ki tega markerja sploh nimajo izraženega, imunoterapija lahko zelo učinkovita. Tako bomo na dokončen odgovor, kateri biomarker (eden ali več) bo tisti, ki nam bo dobro napovedal izid zdravljenja, morali počakati še nekaj časa.

Rezultati kliničnih raziskav so zelo obetavni; kaj so pokazale prve klinične izkušnje s temi zdravili?

Prve klinične izkušnje s temi zdravili so zelo dobre. Pri bolnikih, pri katerih so ta zdravila učinkovita, je njihov učinek dolgotrajen in zelo dober. Bolniki zdravljenje dobro prenašajo. Večina nima popolnoma nobenih neželenih učinkov ali pa so taki, ki ne vplivajo bistveno na kakovost bolnikovega življenja (na primer blago spremenjene laboratorijske vrednosti krvnih preiskav). Neželeni učinki, kot so utrujenost, srbečica in težave s ščitnico, se pojavljajo v le nekaj odstotkih in jih lahko dobro obvladujemo. Hujše oblike neželenih učinkov so na srečo redke, če pa se pojavijo, imamo izdelane zelo natančne in dobre algoritme za obravnavo bolnikov in jim tako lahko učinkovito pomagamo. Zdravljenje z imunoterapijo je za bolnika pravzaprav zelo »prijazno«. Bolnik pride na pregled, odvzamemo mu kri za krvne preiskave, naredimo klinični pregled in če je vse v redu, dobi zdravilo običajno v kratkem času. Po aplikaciji gre še isti dan domov iz bolnice in posebnih zdravil ob imunoterapiji ne potrebuje. Razlika med kemoterapijo in imunoterapijo je velika. Pri kemoterapiji morajo namreč bolniki zdravljenje prejemati več ur ali dni, poleg tega morajo ob tem prejemati doma še zdravila proti slabosti, kar je lahko problem, saj jih včasih pozabijo vzeti, ne razumejo natančno navodil in podobno. Skratka, vsa novejša zdravila, kar velja tudi za tako imenovana tarčna (laično poznana kot biološka), so za bolnike »prijaznejša«. Imajo manj stranskih učinkov od kemoterapije in njihovo jemanje je do bolnikov prijaznejše.

Kako dolgo se bo posamezen bolnik zdravil z imunoterapijo?

To je vprašanje, na katerega v tem hipu še ne more odgovoriti nihče. Trenutno se bolniki zdravijo z imunoterapijo, dokler ta »deluje«, torej dokler zdravilo ne postane neučinkovito. V svetu potekajo velike razprave, koliko časa naj se zdravijo bolniki, pri katerih je učinek zdravila dober še po enem ali dveh letih. Postavlja se vrsta vprašanj. Ali je dovolj, če bolnika zdravimo eno leto, leto in pol, ali morda do takrat, ko dosežemo maksimalen učinek zdravljenja? To so še odprta vprašanja. Glede na to, da je imunoterapija kot zdravljenje na voljo šele kratek čas, na vsa vprašanja seveda še nimamo odgovorov. To je navsezadnje običajno pri vsaki novi obliki zdravljenja. S pridobivanjem izkušenj ter z ustreznimi kliničnimi raziskavami bomo v prihodnosti znali odgovoriti tudi na vprašanje trajanja zdravljenja in druga odprta vprašanja. Veliko raziskav je v teku že sedaj, začenjale se bodo nove. Problematika vseh novih načinov zdravljenja je, da za določene odgovore pač rabiš čas – če jih seveda želiš ustrezno strokovno utemeljiti in statistično preveriti. Medicinske raziskave pa so še toliko bolj zapletene zaradi velikega števila vplivnih faktorjev in dejstva, da ne moreš v celoti »nadzirati« raziskave kot pri kakšni naravni vedi. Potrebno pa je poudariti, da nam do sedaj zbrani in razpoložljivi podatki vlivajo veliko upanja za prihodnost.

Velik problem ta hip predstavlja razmeroma počasno razvrščanje na listo, kar bo lahko resno ogrozilo zdravljenje s temi zdravili. ZZZS želi nižjo ceno, a razvoj tovrstnih zdravil je izredno drag. Kako to dejstvo komentirate zdravniki?
Menim, da zdravniki, ki delamo z bolniki, nismo pravi naslov za taka vprašanja. Naša naloga je, da bolnike zdravimo z zdravili, ki so dokazano najboljša. Pri tem obravnavamo vsakega bolnika z rakom posebej, o njem se medsebojno posvetujemo. Običajno na tako imenovanih multidisciplinarnih konzilijih, kjer odločitev o bolnikovem zdravljenju sprejmemo v sodelovanju z zdravniki drugih strok (radiologov, patologov …). Na srečo trenutno v Sloveniji na našo odločitev vpliva samo stroka in ne cena zdravil. O ceni zdravil so dolžni odločati in se pogajati drugi – za to imamo zavarovalnico in strokovnjake, ki so za to bolj pristojni kakor zdravniki na kliniki. In dovolite mi, da moje stališče zaključim z vprašanjem: Kolikšna je cena rešenega življenja? In odgovor: Neprecenljiva!


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

imunoterapija , bolnik z rakom , onkologija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.