Imam raka - kaj zdaj?

dr. Mojca Senčar
dr. Mojca Senčar (Foto: Diana Anđelić)

Na pogovor se temeljito pripravite

"Za vsakega bolnika, ne le za bolnika z rakom, je nadvse pomembno, da se zaveda svojih pravic," je povedala dr. Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, ki je prepričana, da je treba rakava obolenja čimprej in čimbolj detabuizirati. Najpomembnejše je, da bolnik izve vse o svoji bolezni na njemu primeren način. Šok ob novici o bolezni bolniku blokira razum, zato pogosto preneha poslušati ali preprosto ne more ničesar razumeti in tudi ničesar vprašati.

"Tudi sama sem prebolela raka dojke in spomnim se, da, ko sem izvedela, da imam raka, pred seboj nisem videla nobene svetle točke, marveč samo črnino. Odzivi ljudi na takšno novico so zelo različne. Eni se zaprejo vase, drugi bentijo, tretji ponorijo. Vsak človek se po svoje odzove na strah, ki ga ob tej novici z vso silo pretrese. Zelo pomembno je, da premore dovolj moči ali da poišče pomoč, ki mu pomaga čimprej premostiti začetni strah in izredno čustveno obdobje, ki blokirata razum. Ko se začetna čustva umirijo, se bolnik lahko začne boriti," je povedala dr. Mojca Senčar.

Brez prikrivanja

Zdravniki imajo zdaj dolžnost, da bolnikom povedo vse o bolezni in o najboljših možnih oblikah zdravljenja, pri čemer jim ne smejo ničesar prikrivati. Bolnika morajo poslušati, se mu približati ter mu dovoliti, da sodeluje pri izbiri terapije in odločitvah glede načina zdravljenja. Med zdravnikom in bolnikom se mora stkati posebna vez. Bolnik mora zdravniku, ki ga je izbral, zaupati in mu verjeti, da bo izbiral najprimernejša in najboljša sredstva za njegovo zdravljenje. Zdravnik mora bolniku pomagati preboleti začetni šok in ga spodbuditi, da začne čimveč spraševati o bolezni.

Sodelovanje svojcev

Ena od osnovnih bolnikovih pravic je tudi to, da sam določi, koliko, komu od sorodnikov in na kakšen način bo zdravnik povedal o njegovi bolezni. "Zelo neprijetno je namreč, če svojci ali celo ljudje iz širše okolice izvedo znatno več o bolezni kot bolnik sam. Če sorodniki niso dovolj osveščeni, lahko pričakujejo od zdravnika, da bo storil kaj, česar ne bi smel ali mogel narediti. Poleg tega pogosto poskušajo obvarovati bolnika pred resnico, kar je po mojem mnenju popolnoma napačno. Vsak človek je "butični izdelek" in zdravnik mora ob pomoči svojih izkušenj ugotoviti, kako bo posameznemu bolniku na njemu ustrezen način povedal o bolezni," je razložila dr. Mojca Senčar.

Priprava na pogovor

Če se med zdravnikom in bolnikom stke zaupanje in bolnik ni v podrejenem položaju, je veliko bolj zadovoljen in veliko bolj pripravljen sodelovati pri zdravljenju, ki je zato pogosto uspešnejše. "Bolniki so premalo osveščeni in si še vedno ne upajo dovolj spraševati. Zato predlagam, da se na pogovor z zdravnikom temeljito pripravijo. Najlažje je, če bolnik doma premisli, kaj želi vedeti, in si osnovna vprašanja napiše na listek. Poleg tega naj vzame s sabo svojce, ki jim zaupa in ki mu bodo pomagali z vprašanji, če bi na kaj pozabil," priporoča dr. Mojca Senčar. Vsak bolnik mora najprej sam privoliti v določen način zdravljenje; izbira zdravljenja in pristanek nanj sta največkrat odvisna prav od tega, kako je bila posamezna oblika zdravljenja predstavljena.

Prežemajoč strah

Bolniki z rakom strahu ne čutijo samo na začetku. Strah se pojavlja med zdravljenjem, a tudi po njem, zlasti ob rednih kontrolah. Tudi zato je nadvse pomembno, da v proces zdravljenja pritegnejo tudi svojce. Rak je namreč bolezen, ki ne prizadene samo posameznika, temveč globoko poseže v ožjo in širšo družino ter v partnerski odnos. Zaradi bolezni svojca so prizadeti starši, bratje, sestre in otroci. "Menim, da človek z maligno boleznijo veliko lažje premaguje svoje težave, če dovoli, da sodelujejo tudi sorodniki. Družine, ki so bile povezane že prej, lahko takšna bolezen celo še bolj poveže," pravi dr. Mojca Senčar in obenem poudarja, da otrokom nikakor ne gre prikrivati mamine ali očetove bolezni. Otroci so zelo dragocena bitja in tudi njim je treba ustrezno razložiti, kaj se dogaja. Otroci vedno začutijo, da se nekaj dogaja, in bi radi pomagali − z zamolčevanjem resnice pa jih nekako izključimo iz družine.

Oblike pomoči

Ker vsak človek drugače reagira, potrebuje različne oblike pomoči. V Sloveniji v ta namen za bolnike z rakom deluje Društvo onkoloških bolnikov, ki ponuja organizirano pomoč v skupinah. Ker nekateri bolniki ne zmorejo iti v skupino, potrebujejo individualno pomoč. "Takšno pomoč ponujata svetovalna telefona Europe Donne. Na klice odgovarjava dve zdravnici, ki sva delali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Sama sem nekdanja bolnica z rakom, kar tudi vedno povem, saj se zavedam, da je predvsem na začetku za bolnika pomembna dobra strokovna in psihična pomoč človeka, ki se na bolezen dobro spozna in ima po možnosti tudi osebne izkušnje z njo. K nam lahko pridejo bolnice tudi na osebni pogovor in zraven pripeljejo še sorodnike. Možno je tudi, da gremo na pogovor k bolnici v bolnišnico," je dejala dr. Mojca Senčar.
 
Izmenjava izkušenj

V Sloveniji je poleg tega 17 skupin, v katerih se srečujejo bolnice po začetku zdravljenja raka dojke. Delujejo tudi skupine za bolnike z limfomom in skupine za bolnike s stomo. Skupine so izjemna priložnost za bolnike, da si izmenjujejo izkušnje in si dajejo pogum. Skupine in svetovalni telefoni so dobrodošli tudi zato, ker zdravnik bolniku v kratko odmerjenem času pogosto ne more povedati vsega, poleg tega slabo razumevanje bolnikov ni le posledica zdravnikove slabe razlage, temveč tudi šoka ob novici o bolezni. "Zdravniki bolnikom pogosto razložijo vse, ker pa jih bolniki v svoji stiski preprosto niso slišali, so po krivici obsojeni brezbrižnosti in nevestnosti. Če bolniki najdejo pot do nas, jim lahko primerno, brez strokovnih izrazov, razložimo vse o bolezni in jih brez naglice skušamo prepričati, katero zdravljenje bi bilo zanje najboljše. Pri raku je nadvse pomembno, da se za zdravljenje odločiš takrat, ko ti ga ponudijo. Čas ni zaveznik bolnika z rakom," pravi dr. Mojca Senčar.

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki