Otroci in starši
V partnersko zvezo vstopimo z različnimi predstavami o denarju in s temi predstavami smo močno čustveno povezani. Lahko nam pomeni moč, varnost, nadzor, samozavest, neodvisnost, celo ljubezen. In ker velja resnica, da smo ljudje vsota različnih koščkov svoje preteklosti, velja tudi dejstvo, da vrednote, povezane z denarjem, razvijemo že v ranem otroštvu; kar se o denarju (na)učimo od staršev in okolice, na nas naredi trajen vtis ter vpliva na naše finančno razmišljanje in odločanje v svetu odraslih.Kadar si takšne vrednote nasprotujejo ali celo tekmujejo, pridemo s partnerjem v konflikt. To je še razumljivejše v luči delitve vlog, ki jih pari v zvezi z denarjem začnejo igrati že na začetku odnosa ali skupnega bivanja: ena oseba je navadno spontani otrok (po domače: zapravljivec) in druga kritični roditelj (po domače: varčevalec). Spontani otrok bodisi zapravlja več, kot se roditelju zdi pametno, ali pa otrok v njem nenehno sitnari in prosi za denar. Na drugi strani želi roditelj zadovoljiti otroka in mu, čeprav nerad, daje dovoljenje za nakup. Takšen vzorec dolgoročno ogroža odnos, saj je osnova za še več jeze, obžalovanja in večanje razdalje, navadno pa je tudi začetek velikih težav - finančnih in čustvenih.
Rešitev, kako spremeniti posameznikove finančne lastnosti (tako imenovano "finančno osebnost"), ne obstaja. Obstajajo pa oblike organiziranja finančnega dela skupnega življenja. Razlike v denarnih osebnostih namreč niso nujno usodne za zakon. Pomembno je, kako ravnamo s temi razlikami in jih obrnemo sebi v prid. Predvsem pa to, da se o denarju ter finančnih težavah (in priložnostih!) veliko - pogovarjamo.



Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.