Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Značilnosti in posledice nezvestobe


(stran 5 od 6)


Miti o nezvestobi

Zdi se, da ljudje, ki letajo od postelje do postelje ter pri tem povzročajo veliko trpljenja sebi in drugim, ne vedo, kaj počnejo. Ne razumejo. A zakaj sploh bi? Obstaja vendar toliko mitov o nezvestobi, ki jih širijo mediji in celo knjige o duševnem zdravju, ki zavajajo ljudi in še poslabšujejo že tako nevarne situacije. Naj naštejemo nekatere od njih.

1. Vsak človek je že po naravi nezvest, to je normalno in pričakovano obnašanje.
To ne drži. Ni res, da se vsi ljudje nagibajo k nezvestobi, res pa je, da ne vemo zagotovo, koliko ljudi je nezvestih. Po nekaterih ocenah naj bi bilo (vsaj enkrat) nezvestih polovica poročenih moških in tretjina poročenih žensk.

2. Ljubezenske afere so koristne; afera lahko celo poživi dolgočasen zakon.
Resnici na ljubo, vsaka huda kriza, lahko pretrese še tako bled zakon in morda služi kot način vzbujanja pozornosti.

3. Ljudje imajo afere, ker niso zaljubljeni v svojega partnerja.
Mnenje nezvestih, da niso zaljubljeni v svojega partnerja, je bolj iskanje razlage in opravičila za afero. Sicer pa zaljubljenost sama po sebi ne preprečuje, da nekateri ne bi varali, kot tudi ni "nezaljubljenost" razlog za varanje partnerja.

4. Ljudje imajo afere, ker v odnosu s partnerjem ni dovolj seksa.
To ni vedno res. Kajti nezvestoba ni nujno v seksu, ampak predvsem v neiskrenosti. Svingerji so promiskuitetni, a niso neiskreni in torej ne varajo svojih partnerjev. Afere navadno resda vključujejo seks, vsaj dovolj seksa, da se oblikuje skrivnost, ki ustvarja tajno zavezništvo in naredi odnos napet, nevaren, torej zanimiv. Toda večina afer je sestavljana iz malo seksa in veliko ur telefonskih pogovorov. Na splošno imajo monogamni pari veliko več seksa kot ljudje, ki seksajo naokoli.

5. Za afere so krivi prevarani partnerji.
Veliko ljudi verjame, da je varanje normalen odgovor na pomanjkljiv zakon in da je torej krivda na strani prevaranega partnerja. Patriarhalni vzorec uči, da so vzrok za moško varanje seksualne ali čustvene pomanjkljivosti ženske, ki ga ni zadovoljila. Feministična teorija pa na drugi plati sporoča, da so za žensko varanje krive pomanjkljivosti moškega. V tem so vidni vsi predsodki, ki jih en spol goji do drugega.

Še en trik za neprevzemanje osebne krivde in odgovornosti je zvračanje krivde na zakon (prezgoden, prepozen ...) ali na nekatere partnerjeve nespremenljive značilnosti (prestar, prevelik, prepameten, preveč/premalo izkušen ...). Tudi to nima nobenega temelja. Partner lahko drugega onesreči, ne more pa ga narediti nezvestega. Partnerska zveza zahteva, da se ljudje obnašajo primerno, ne glede na to, kako čutijo, in da prevzamejo odgovornost za svoje početje, ne pa da za nezvestobo krivijo drugega partnerja. Za nesrečo je vedno odgovoren voznik!

6. Bolje se je delati, kot da ne veš.
Obstajajo ljudje, ki se izogibajo neprijetnostim in bi raje gledali hišo, da zgori, kot kogarkoli zmotili s kričanjem. Molk spodbuja afero, saj ta lahko uspeva samo v tajnosti. Partnerski odnos se bo lahko popravil, samo če je skrivnost odkrita in se nezvesti partner ne skriva več. To seveda pripomore tudi h koncu afere. Velikokrat tudi nezvesti partner zanika afero in prepričuje drugega, da gre za njegovo domišljijo in da ga z obsojanjem žene na rob pameti. Vendar sta prav dolgotrajno laganje in zanikanje najtežje oprostljivi del nezvestobe.

7. Po aferi je ločitev nekaj nujnega.
V bistvu se skoraj vse ločitve prvega zakona zgodijo zaradi afere. Toda z obiskom terapevta je mogoče zakon rešiti, lahko postane celo močnejši, odnosi med partnerjema pa intimnejši kot prej. Če pride do ločitve, je to zato, ker nezvesti partner ne more pravočasno končati afere ali pa se ne more vrniti v zakon, v katerem je zaupanje omajano.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd