Izraz večni mladenič je uvedel psihoanalitik in terapevt Dan Kiley v svoji knjigi Sindrom Petra Pana – moški, ki ne želijo odrasti (1983), predtem pa je o tem pojavu pisal že švicarski psihiater Carl Gustav Jung. Puer aeternusa (izraz pomeni večnega otroka) je označil za arhetip, torej za enega od prvinskih strukturnih elementov človeške duševnosti. Jung je v puer aeternusu videl vzorec prihodnjega psihološkega razvoja človeka. Na osnovi družbenega trenda podaljševanja odraščanja in diktature mladosti se zdi, da se njegova napoved čedalje bolj uresničuje.

Osvojiti takšnega moškega je povsem preprosto, saj se ponuja na pladnju – veliko težje pa ga je zadržati. Če po kakem naključju zaplava v zakonske vode, je zakon zelo kratkotrajen. Tak moški se navadno umiri šele v tretjem zakonu, in še to pod pogojem, da spozna zrelo in stabilno žensko, ki mu je pripravljena biti druga mama. Taka partnerka je odgovornejša od njega ter "pokriva" starševstvo in družinsko organizacijo, tako da je on tako rekoč gost v lastni hiši, dovoljena pa mu je svoboda, ki ga ne omejuje bistveno, saj je to edini način, da ostane v zvezi.
Velika verjetnost je, da ima tak moški na pragu štiridesetih najstniškega sina ali hčer, vendar se obveznostim, povezanim s starševstvom, izogiba. Z otrokom vzpostavi čustveno bližino, ne prevzame pa starševske odgovornosti – to prepusti partnerki, navadno bivši. Najstniški sinovi in hčere svojega očeta doživljajo kot prijatelja, kar večnim mladeničem veliko bolj prija kot pa položaj avtoritete.

Za partnerko je nadvse pomembno, da z njim ravna taktno, previdno in ga zlagoma navaja na odnose; sčasoma jih utegne sprejeti in postati odgovornejši. Vse nagle spremembe in zahteve mu vzbujajo strah in odpor, ki sta razloga za beg. Pri njem je treba uravnovesiti željo po spontanosti in svobodnem letenju z odgovornostjo odraslosti. Kajti: kaj nam pomagajo krila, če pa nimamo nikogar, s komer bi leteli?

Je vaš moški Peter Pan? Kakšne so možnosti, da bo kdaj dozorel? Ali je s takšnim moškim mogoče zaživeti v dobrem partnerskem odnosu in kako? Kje so vzroki za takšno obnašanje? Kakšni so njihovi odnosi z otroci? O teh in drugih zanimivih vprašanjih o čedalje bolj aktualnem fenomenu smo se pogovarjali z Mileno Lipovšek, specializantko integrativne terapije, doktorantko zakonske in družinske terapije iz Društva Anima – Centra za psihoterapijo in psihoterapevtsko svetovanje.

Kako opisati sindrom večnega mladeniča? Kdo je puer aeternus?
Z izrazom puer aeternus označujemo moškega, ki ne more ali noče odrasti. Psihološko gledano predolgo ostane na stopnji mladostnika, njegovo vedenje pa je podobno vedenju adolescentov. To je lahko moški, ki še vedno živi s starši, tava od posla do posla, v središču njegovega življenja pa so nore zabave, pijača, obiskovanje tekem, igranje videoigric in menjavanje žensk. Lahko pa gre za moškega, ki se po desetletjih zakonskega življenja začne vesti kot adolescent ter zapusti ženo in otroke, da bi lahko zaživel svoje sanje. Gre za nekakšno zaustavitev v razvoju, ki je značilna predvsem za moške, saj se moški iz mladeniča psihološko ne razvije v moškega, največkrat zaradi prevelike odvisnosti od matere ter fizične in psihološke odsotnosti očeta. Večni mladenič ne zmore odgovornosti, strah ga je, da bi se ujel v položaj, iz katerega se ne bi mogel izmuzniti. Vsaka situacija z natančno določenimi vlogami je zanj pekel.

To je za partnerski odnos nefunkcionalen moški, za katerega je značilna odvisnost od matere in pozneje odvisnost od ženske, ki jo nadomešča – od partnerke. Tak moški v vsaki ženski išče podobo matere, hrepeni po materinski ženski, ki se mu bo v celoti razdajala in zadovoljila vse njegove potrebe. Na začetku partnerske zveze žensko idealizira, čez čas pa se na lepem prelevi v hladnega moškega, ki je lahko tudi čustveno ali telesno nasilen. Največkrat se izogiba resnim zvezam in redni službi ter beži pred ujetostjo v položaj z natančno določenimi odnosi ali obveznostmi, iz katerih ne more kadarkoli oditi. Večni mladenič ne premore moči odraslega moškega; njegov deški ego se junaško trudi dokazati odraslost, čeravno vsi kazalniki govorijo o nasprotnem. Včasih primanjkljaj odrasle moči kompenzira z alkoholom, drogami ali donjuanstvom, s čimer nezavedno išče potrditev okolice, da je pravi moški.