• Bodite pošteni s sabo in si odkrito priznajte, kaj čutite in katera negativna čustva izkušate. Ugotovite tudi, zakaj tako čutite. To je prvi korak pri premagovanju negativnih čustev.
• Prepoznajte negativno čustvo, ki vas preveva. Je to, kar čutite, jeza? Tesnoba? Depresija? Je to čustvo zdravo?
• Priznajte si, da so vaša čustva negativna, čeprav je takšno to morda neprijetno.
• Izolirajte vzrok. Ko se zgodi nekaj slabega, je normalno, da negativna čustva kot posledico enega dogodka prenašamo na vse druge. Pomembno je ugotoviti, kaj natanko je povzročilo občutek negativne izkušnje, da tega ne prenašamo na druge in to preprečimo v prihodnje.
• Položaj poskušajte opazovati z razdalje. Pojdite v drugo sobo. Na sprehod. Postavite se v vlogo drugega in se opazujte skozi njegove oči. Kaj vidite? Kaj vas moti?
• Analizirajte, kaj je sprožilo negativno čustvo. Kaj je v situaciji takšnega, da tako čutite? Kako se odzivate? Kaj vam ta situacija pomeni?
• Govorite o svojih občutkih s človekom, ki mu zaupate, ali pa jih izrazite tako, da jih zapišete.
• Naredite načrt, kako boste ravnali, ko vas bo znova prevzel enak negativen občutek. Bodite določni: kaj boste spremenili in kako?
• Sprijaznite se s svojimi omejitvami. Sprejmite dejstvo, da mora obstajati ravnotežje med vašimi potrebami in potrebami drugih.
• Vprašajte se, kaj bi pomagalo, da se boste bolje počutili. Usmerite se na stvari, ki jih lahko nadzirate – reči, da bi vas najbolj osrečil dobitek na lotu, pač ni stvarno.
• Vprašajte se, kako bi se radi počutili. Tako usmerite misli v pozitivno smer.
• Razumite svoja čustva. Negativna čustva so lahko posledica neprijetnega dogodka, preobilice dela itn., lahko pa tudi naših misli, ki so povezane s takim dogodkom. Način, kako si razlagamo, kar se je zgodilo, lahko spremeni našo izkušnjo dogodka in povzroči stres. Ključna naloga čustev je v tem, da nam pomagajo videti problem tako, da lahko pravilno ukrepamo.
• Poiščite ventil. Spremembe v življenju lahko ublažijo negativna čustva, ne morejo pa v celoti odpraviti stresa. Pri tem so lahko v pomoč redna telesna dejavnost, meditacija, zabava …
• Ne napihujte problemov s tem, da o njih razmišljate dan in noč. Sprostite se in posvetite stvarem, ki vas osrečujejo.
• Skušajte biti razumni. Sprejmite dejstvo, da se včasih negativnim mislim in občutkom preprosto ne moremo izogniti, in ugotovite, kaj lahko storite, da se boste bolje počutili.
• Odmislite preteklost. Nenehno premlevanje minulih negativnih dogodkov vas oropa sedanjosti.
• Spreobrnite negativnost v energijo. Če ste jezni in posledično nemirni in razdražljivi, pojdite na sprehod ali se lotite druge telesne dejavnosti, da bo para izhlapela. Naj vas čustva do ljudi, ki so vas prizadeli, motivirajo na poti k okrevanju.
  

Seznam nekaterih negativnih čustev in njihovih pomenov

Strah
To je pričakovanje, da se bo zgodilo nekaj slabega. Njegovo sporočilo se glasi: pripravi se.

Prizadetost
Ljudje so prizadeti, kadar verjamejo, da so utrpeli izgubo. Prizadetost jim pove, da njihova pričakovanja niso bila izpolnjena. Prizadeti ste lahko, če od nekoga pričakujete, da bo nekaj storil, a vas je izneveril.

Frustracija
Kadar ste frustrirani, čutite, da v zameno za svoj trud ne dobite ničesar.

Razočaranje
To je občutek, ki vas preveva, ko začutite, da ste nekaj izgubili za vedno, ali ko je to, kar dobite, manj od tistega, kar ste pričakovali.

Jeza in krivda
Vsak od nas ima vrsto vrednot in meril, ki usmerjajo naše življenje. Gre za vedenje in delovanje, ki sta za nas bodisi sprejemljiva bodisi nesprejemljiva. Ko pride do kršitve katerega od teh meril (pa naj ga prekršite vi ali kdo drug), občutite jezo (na drugega ali nase) in/ali krivdo.

Vpliv jeze

Jeza je močno čustvo. Če se z njo ne spopadamo ustrezno, ima lahko uničujoče posledice za nas in naše bližnje. Nenadzirana jeza lahko vodi v prepire, telesne obračune, duševno zlorabo, poškodbe. Dobro upravljana jeza pa je lahko uporabno čustvo, ki nas motivira pri doseganju pozitivnih sprememb. Jeza preplavi telo s stresnimi hormoni, kot sta adrenalin in kortizol. Telo v pripravi na fizični napad (čeprav do njega ne pride) požene kri v mišice. Srčni utrip, krvni tlak in dihanje se pospešijo, poviša se telesna temperatura. Um je izostren in osredotočen.

Stalni pretok stresnih hormonov in presnovne spremembe, ki spremljajo nenadzirano jezo, lahko resno škodujejo zdravju. S tem so povezane nekatere kratkoročne in dolgoročne zdravstvene težave, kot so glavobol, prebavne težave, nespečnost, tesnoba, depresija, visok krvni tlak, težave s kožo, kap, srčni napad.

Še več o čustvih si lahko preberete TUKAJ.