Vprašanja, ki bi si jih morali zastaviti potencialni starši

< >

Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.

A- A A+

tiskaj

14. julij 2011

Avtor: Neža Žigon

(Foto: Shutterstock)

Ali se zavedam, da je vsak otrok posameznik z lastno osebnostjo in preferencami, na katere lahko vplivam le v omejenem obsegu?
Ali imam RES rad/a otroke? Uživam v igri z njim? Si želim biti z nekom, ki je nenehno hrupen, zahteven, siten, nagajiv, neubogljiv?
Ali uživam ob misli na starševstvo, predvsem pa v misli na to, da nekoga popravljam, opazujem njegovo vedenje ter sem sposoben/sposobna to osebo potrpežljivo učiti in privajati na svet?
Bi me moteno spanje oviralo? Sem človek, ki zboli, če nekdo pretrga njegov osemurni spanec?
Si lahko predstavljam otroka pri določeni starosti? Kako se počutim, ko me obdajajo otroci različnih starosti? Se zavedam, da je odgovornost enaka, ko gre za enajstmesečnega dojenčka ali enajstletnega najstnika? Me otroci te starosti sploh zanimajo?

Kako prenesem misel, da se ukvarjam z dejavnostjo, ki je ne maram, denimo z nogometom, samo zato, da bi ustregel/ustregla otroku?
Ali hitro izgubim potrpljenje pri delu z ljudmi, ki se ne odzivajo takoj?
Ali pričakujem, da bom popoln/a mama/oče s popolnim otrokom, s katerim ne bo prav nobenega dela, ali pa pričakujem, da bom delal/a napake, ki se bodo odražale na otrokovem vedenju?
Morda razmišljate o tem, da bi partnerju "podarili" otroka, čeprav si tega ne želite pretirano, pod pogojem, da bo prevzel/a večino obveznosti? Toda ali ste razmislili tudi o tem, da lahko partner zboli, umre ali vas pusti same z otrokom? Imate za tak primer pripravljen rezervni načrt?
Je vaš osnovni razlog "za" otroka to, da želita s partnerjem nekaj narediti skupaj, ali to, da želita narediti nekaj, kar bo del vaju obeh? In če otrokova osebnost in interesi ne bodo preveč podobni vajinim – bo tudi v tem primeru dejstvo, da ima od vsakega od vaju polovico kromosomov, dovolj?
Ali imate dodaten denar, za katerega veste, da ga ne boste porabili za nič drugega? Ali pa pričakujete, da bodo leta, ki jih boste preživeli z otrokom, eno samo žrtvovanje? Ste v zadnjem primeru pripravljeni na "žrtev", ali pa menite, da obstaja možnost, da boste nekoč obžalovali, da imate otroka, ker si zaradi njega nekaterih stvari ne morete (več) privoščiti?

ZapriPošlji sporočilo