Razmerje na daljavo

(Foto: Jupiterimages)

Govor bo o partnerskih razmerjih na daljavo - razmerjih, na katera je "obsojenih" več kot deset milijonov parov z vsega sveta, in ta številka nenehno narašča! Nihče med nami si ne želi takšne izkušnje, a žal se to včasih preprosto zgodi. Partner gre na začasno delo v tujini. Daljša službena pot. Študij v drugi državi. In še bi lahko naštevali. Razmerij na daljavo je več vrst, njihov uspešni razplet pa ima skupni imenovalec: izjemen trud obeh partnerjev, ki si prizadevata, da začasna ločenost odnosa ne bi zlomila, ampak ga utrdila.

Je to sploh možno, se sprašujete. Razmerje je namreč lahko obsojeno na propad že, če partnerja živita v istem mestu ali gospodinjstvu. Razdalja to tveganje le še poveča in vrzel, ki nastane zaradi odsotnosti (telesnih stikov), lahko sčasoma postane tako globoka, da uniči še tako trdno in obetavno razmerje.

Razmerje kot vsako drugo

Razmerja na daljavo navadno opisujemo z besedami, kot so "težavno", "nemogoče", "neobetavno", "obsojeno na propad" ... Vse to seveda ni nujno res. Razmerje na daljavo ima enake možnosti "preživetja" kot vsako drugo, zaznamujejo ga enaka dejstva kot vsako drugo: vanj sta vključena dva človeka, ki se zanimata drug za drugega, skrbita drug za drugega ter se seveda ljubita in upata, da bo ljubezen rasla in se razvijala. Res pa je, da ima razmerje na daljavo nekatere slabosti.

Te se kažejo predvsem v onemogočenih rednih telesnih stikih in intimnostih, zaradi česar enega ali oba partnerja prežema občutek nemoči, nezadovoljstva, v najslabšem primeru celo jeze ali potrtosti. To se lahko odraža tudi v njunem siceršnjem življenju - v načinu preživljanja prostega časa, ki postane monotono in neizvirno, na delovnem mestu, kjer lahko upade delovna vnema in je posledično ogrožena kariera, celo v zdravju, s stresom in depresijo kot najslabšima možnima posledicama. Prav zaradi naštetega je dobro vedeti, da o razmerju na daljavo ne smemo razmišljati kot o potencialno ogroženem ali obsojenem na propad. Razdalja namreč ni nujno nepremagljiva in lahko razmerju doda celo pozitivne prvine - če le sprejmemo omejitve in se z njimi ustrezno spoprimemo. Trud, ki ga vlagamo v to, je večji od truda, vloženega v "navadno" razmerje, poplačilo zanj pa je lahko veliko bolj zadovoljivo. Za oba.

Za ljubezen sta potrebna dva

Uspešnost razmerja na daljavo je odvisna predvsem od tega, koliko si partnerja želita, da bi uspelo in doseglo vrhunec v skupni prihodnosti. Prvi korak k izpolnitvi takšne želje je sporazum glede pričakovanj o odnosu, o željah in potrebah, o predanosti, ki sta jo partnerja pripravljena dajati in prejemati. Pomembno je, da sta se strinjata o tem, kaj pričakujeta drug od drugega, saj tako preprečita nesporazume in morebitne spodrsljaje. Ko partnerja skleneta sporazum o skupnih pričakovanjih, je logični korak zaupanje, ki je ključno za ohranjanje razmerja na daljavo.

Brez zaupanja in odkritosti je razmerje na daljavo, tako kot vsako drugo, ogroženo. Ko smo sprejeli izzive in tveganja takšnega razmerja, smo namreč sprejeli tudi dejstvo, da moramo partnerju, ki ga dalj časa ne bomo videli, popolnoma zaupati. Včasih se zgodi, da telefon na drugi strani zvoni v prazno ali nas kot puščica skozi srce preseneti telefonski odzivnik. Neredko se v takšnih primerih sprašujemo, kje se "potika" naš najdražji, s kom je, kaj počne, ali nas sploh še ljubi. Bolestna zaskrbljenost, ljubosumnost in morebitno poznejše obtoževanje samo še povečajo dvome, negotovost in napetost med partnerjema, zaradi česar je odnos dolgoročno ogrožen.

Za zdrav odnos je pomembno redno, po možnosti vsaj dnevno, komuniciranje in obveščanje - po telefonu, elektronski pošti ali s tradicionalnimi, a najbolj romantičnimi pismi. Partnerja se morata obveščati o prijateljstvih, ki jih sklepata, o dogodkih v zasebnem življenju, o prijetnih in manj prijetnih pripetljajih, o dobrih in slabih občutkih, o sanjah in strahovih, o željah in dvomih. Več ko vesta o življenju drugega in bolj ko skupaj načrtujeta vnovično snidenje, bolj se jima zdi, da sta skupaj in bolj ju takšen pogovor zbliža ter jima vzbuja občutek varnosti in zadovoljstva. Pri tem je odločilna pogostost stikov v vseh naštetih oblikah.

Veliko štejejo tudi drobne pozornosti: šopek rož, poslan iz lokalne cvetličarne, darila za osebne praznike ali valentinovo, elektronske razglednice, videokaseta z ljubezenskim sporočilom, album z osebnimi (lahko seveda tudi žgečkljivimi!) fotografijami ... vse to daje partnerju na drugi strani sveta občutek zadovoljstva in pomembnosti. Če ga na našo predanost in ljubezen nenehno spominjamo, nas bo še bolj pogrešal in vnovično snidenje bo toliko prijetnejše.
Članek se nadaljuje »


Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Vsi Viva strokovnjaki