Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Psihoterapija - način reševanja problemov

Le kdo od nas si želi, da bi mu šlo vse narobe? Pa je "sreča" sploh možna? Ne, srečno življenje je zagotovljeno samo v pravljicah, pa še tam konec ni nikoli določen, marveč prepuščen našim predstavam o tem, kakšno naj bi bilo srečno življenje. Večina si ga predstavlja kot blagostanje brez konfliktov in težav. A prav zato je to zgolj pravljica. Brez konfliktov, pa naj so notranji ali zunanji, pač ne gre. In brez konfliktov se navsezadnje ne moremo spoznati ne sebe ne bližnjih. Tudi s premagovanjem konfliktov gradimo osebnost in bližino z drugimi ljudmi.
Ljudje se v življenju srečujemo z različnimi konflikti, ki jih dojemamo različno; enakim težavam lahko v različnih obdobjih pripisujemo različno težo. Poleg tega smo ljudje različni in enake težave dojemamo zelo različno. Izguba službe lahko za vsakega od nas pomeni kaj drugega - za nekoga je nemara nov izziv in nova priložnost, drugega pa pahne v eksistenčno krizo in morda celo premišljuje o samomoru. Enkrat se bomo na otrokovo "neposlušnost" odzvali strpno in potrpežljivo, saj se nam bo zdelo, da takšno vedenje pač pritiče otrokom, spet drugič se lahko zelo razjezimo, češ, še tega mi je treba ob obilici drugih težav.

Načina reševanja problemov se naučimo v otroštvu, predvsem v družini, pa tudi v ožjem in širšem družbenem okolju. Lahko se naučimo, da so konflikti nekaj "normalnega" in jih tudi reševati. Lahko pa se naučimo, da so konflikti nekaj slabega; mislimo, da konflikti pomenijo, da se ljudje nimajo radi, zato smo prepričani, da je življenje dobro samo, če je brez konfliktov. Ker to ni mogoče, se naučimo konflikte potlačiti.

Pogosto se srečujemo s težavami, ki jim nismo kos. V takšnem primeru se nas večina zateče po nasvet k prijateljici, prijatelju, staršem, sestri, bratu, sorodnikom. Tovrstna pomoč je nadvse dobrodošla. Neprecenljiva je že zato, ker nekomu lahko zaupamo, izvemo, kako gleda na naš problem oseba, ki jo cenimo, in nemara dobimo celo uporaben nasvet, najbolj pa zato, ker smo kljub težavi deležni razumevanja in sprejemanja. Zaplete se, če težave kljub takšni pomoči ne moremo rešiti, če traja že (pre)dolgo ali je nikomur ne upamo zaupati, ker smo prepričani, da se drugi ne srečujejo s takšnimi problemi, da nas bodo obsojali, menili, da smo nesposobni, ali pa preprosto ne moremo premagati žalosti, zakonskih prepirov, pretiranega zapravljanja ...

O takšnih težavah lahko govorimo, če že dolgo, denimo več kot dve leti, žalujemo za umrlo ljubo osebo, a še vedno ne moremo sprejeti njene smrti, ne najdemo smisla življenja in ne zmoremo "živeti naprej". Ali če s partnerjem ne najdemo "skupne frekvence", se pred njim umikamo in zavijamo v molk ali pa se ne znamo sporazumevati drugače kot s hudimi prepiri. Ali če smo že dolgo tako zelo utrujeni, da se ne moremo več v celoti vključevati v vsakodnevni življenjski ritem, če se izogibamo družbi in se zatekamo domov, v posteljo. Če se ne znamo več sporazumevati z otroki in vsak naš ukrep pripelje do novega poslabšanja odnosa in otrokovega vedenja. Če se vedemo na način, ki ni sprejemljiv za druge, če smo nasilni in ogrožamo druge ali sebe. Če po razvezi ne zmoremo urediti novih razmerij z otroki. Če se ne razumemo in se nam zdi, da smo drugačni, slabši, manjvredni, če se nam naša nagnjenja zdijo čudna in nenormalna ali pa tako meni okolica. Če si pri neprijetnih čustvih pomagamo z alkoholom, tabletami ... Veliko je situacij, ko težavam nismo kos in jih ne obvladujemo uspešno.

Nič sramotnega ni, če težave ne znamo rešiti sami. Bolj sramotno je, če ne poiščemo pomoči, čeprav bi jo lahko.

Psihoterapija je vrsta postopkov in metod v zdravljenju duševnih motenj in stanj, ki je splošno sprejeta v psihiatriji, medicini in tudi širše. Sprva je služila predvsem za zdravljenje nevroz v psihiatriji, zdaj pa je njena uporabnost veliko širša. Psihoterapijo uporabljamo za zdravljenje in reševanje najrazličnejših težav, tudi pri osebah, ki nimajo motenj osebnosti, in to v vseh razvojnih obdobjih, začenši z majhnimi otroki, pa vse do pozne starosti. Uporabna je na vseh ključnih področjih človekovega življenja, kot so partnerska razmerja, družinsko življenje, poklicno udejstvovanje, študijska uspešnost, delovna in družbena uspešnost, seksualnost ...

Psihoterapevtske metode že vrsto let uporabljajo tudi zunaj medicine, zlasti za reševanje vsakodnevnih težav in izboljšanje kakovosti življenja.

V literaturi najdemo podatek, da pojem psihoterapija danes zajema več kot štiristo teoretičnih smeri, usmeritev in oblik zdravljenja. Vsaka od teh smeri ima teoretično osnovo, specifično metodologijo in tehniko dela, metode učenja in pričakovanja uspešnosti. Psihoterapija je vedno oblika zdravljenja, ki jo uporabljajo pod točno določenimi pogoji in ima svoja pravila. Uporabljajo jo z jasnim in točno določenim ciljem, ki je seveda odvisen od psihoterapevtske smeri, klienta in psihoterapevta. Nekatere psihoterapevtske smeri so podporne, cilj drugih je zmanjšati vedenjske odklone, simptome ali neprilagojeno vedenje, cilj tretjih pa je rešiti intrapsihične in medosebne konflikte, partnersko ali družinsko disfunkcionalnost ipd.

Različne psihoterapevtske smeri imajo tudi različne teoretične osnove. Dinamske psihoterapije (psihoanaliza, psihoanalitska psihoterapija, kratka dinamska psihoterapija) temeljijo na teoretičnih osnovah psihoanalize in njenih variacij. Vedenjsko-kognitivne terapije temeljijo na osnovah teorij učenja. Integrativne terapije združujejo uporabo izkušenj dinamske psihiatrije, behaviorizma in psihofarmakoterapije ...

Psihoterapija je v uporabi pri zdravljenju motenj osebnosti, psihosomatskih motenj, motenj prehranjevanja, seksualnih motenj in čustvenih motenj. V prilagojenih oblikah je v uporabi tudi pri zdravljenju alkoholizma, zasvojenosti z drogami in pri psihotičnih motnjah. Kot spremljajočo, podporno dejavnost jo je mogoče uporabljati tudi v splošni medicini, ginekologiji, pediatriji, onkologiji, nevrologiji, kirurgiji, endokrinologiji ...

Vsaka psihoterapevtska smer ima svoja načela, na osnovi katerih določa, katere težave so indicirane za terapijo in katere ne, vendar v splošnem velja, da psihoterapije ni mogoče uporabljati, če človek, ki išče pomoč, ni motiviran za tovrstno obliko pomoči.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

strokovna pomoč , transakcijska analiza , psihoterapija , skupinska terapija , psihoanaliza , freud , psihologija , družinska terapija , geštalt , partnerska terapija , kognitivna terapija , vedenjska terapija , psihoterapevtska pomoč , psihoterapevtski pristop , psihoterapevt

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.