Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zamenjava partnerja

Zakaj?

Ni znano, kolikšen del partnerskih zvez se konča tako, da eden od partnerjev dosedanjega partnerja preprosto zamenja z novim. Kolikor lažje za tistega, ki odhaja, toliko težje za onega, ki mora utrpeti izgubo. Toda to se dogaja vsak dan, ljudem iz sosedstva, sodelavkam iz službe in prijateljem, tako da nas, vsaj racionalno gledano, ne bi smelo tako prizadeti, ko se tudi sami znajdemo v takšnem položaju. Razum, kajpada, s tem nima kaj prida opraviti.
Konec upanja, načrtov ...
Prizadeta so čustva, razum pa seveda pomaga pri okrevanju. Ločitev ali konec resnega razmerja je vedno boleč, saj pomeni konec upanja, idej, zaupanja in načrtov za prihodnost, ki smo jih povezovali z razmerjem. Celo če je bila zveza destruktivna in zatorej škodljiva, občutek izgube skoraj nikoli ne izostane.
Ni dvoma, da gre za velik življenjski preobrat in obenem izziv, ki posameznika vrže na negotova tla in nemalokrat povzroči čustveni zlom. Zgodijo se spremembe v doživljanju, nekatere so lahko dobrodošle, druge ga spet prestrašijo in nemara celo izzovejo krizo identitete.

Odločilne so prve "ločitve"
Prva ločitev v človekovem življenju je navadno ločitev od mame, denimo ko ta rodi bratca ali sestrico, se vrne na delo in pozneje, ko človek prestopi šolski prag in se deloma iztrga iz varnega domačega okolja. To, kako je človek izkusil te prve "ločitve", je odločilno, saj vsem drugim ločitvam, ki se osebi zgodijo pozneje v življenju, podeli ton ter jim določi način občutenja in stopnjo prizadetosti.

Zato ni čudno, da se človek v takšni krizni situaciji lahko počuti, kot da bi mu bilo pet let. Čustva so pravzaprav enaka in enako močna kot v otroštvu, velika razlika je le v možnostih, ki so na voljo odraslemu človeku. Čeprav se razlike morda zdijo majhne ali celo nikakršne, pa vendarle obstajajo. To so možnosti, da se odločimo delovati, ravnati razumno in se opreti na druge ljudi, tiste, ki nas poznajo in razumejo.

Znajdemo se v zanki
Neredko se pojavi občutek, da smo bili pred ločitvijo dobri, srečni, uspešni in živi, zdaj pa smo slabi, depresivni, ubogi in izgubljeni, kot da bi bilo celotno pozitivno občutenje sebe povezano samo z osebo, ki je odšla iz našega življenja. Ni se težko strinjati, da to ne more držati, da se je treba iz tega subjektivnega dojemanja sebe nekako prebiti do objektivnejšega. Tu se pritaji zanka - morda nas navede na prepričanje, ki se glasi nekako takole: "Če se mi to ne bi zgodilo, bi bil zdaj vse dobro, celo odlično!"

Ko prepoznamo "najšibkejši člen"
Da, prav zlahka smo tako neobjektivni in pozabimo, da nas življenje prej ali slej pokliče, da prepoznamo svoj "najšibkejši člen" in ga morda na novo zgradimo, izčistimo, skratka, osebnostno napredujemo. Bilo bi lepo, ugovarjajo številni ljudje, če bi lahko vse udarce usode sprejeli iz tega zornega kota. Toda stvari je dobro pogledati tudi z druge strani. Če smo iskreni, si moramo priznati, da je ta klic venomer navzoč, ne glede na bolj ali manj grobe dogodke, ki nas čakajo.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ljubezen , ločitev , razveza , partnerski odnosi , partnerska zveza

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.