Ali znamo nadzirati našo koncentracijo?
Koncentracijo lahko razumemo kot osredotočenost na posamezen predmet, dogodek ali idejo. Pozornost oziroma koncentracija se v življenju kaže na različne načine. Nazorno jo lahko primerjamo z žarometom, ki je v naši glavi, mi pa smo tisti, ki aktivno osvetljujemo, snemamo in režiramo, kar smo izbrali oziroma posneli. Svetlobni žarek žarometa v skladu z našo željo oziroma potrebo osvetljuje natanko tisto, kar nas zanima. Gre torej za usklajenost aktivnosti. Širši pojem je pravzaprav pozornost, koncentracija pa pomeni intenzivnost osredotočenosti te pozornosti.

Koncentracija je proces, ki svetlobne snope, polne energije, meče na želeno, vse drugo pa potaplja v temo. Govorimo o koncentraciji pozornosti. Pri popolni koncentraciji je človek osredotočen na eno samo stvar, vse druge misli so izključene. Proces koncentracije pozornosti od človeka zahteva kar nekaj učenja. Za doseganje maksimalne koncentracije pozornosti je včasih potrebno kar nekaj dni, tednov ali celo mesecev. Dobitnik srebrnega odličja na Olimpijskih igrah v Atlanti, kajakaš Andraž Vehovar, je s takim procesom intenzivnega koncentriranja pozornosti začel že dober mesec pred nastopom. Postopoma je iz svoje pozornosti izločil vse, kar v trenutku tekme ni bilo pomembno: študij, prijatelje, v zadnjih dnevih tudi starše in sotekmovalce. V zadnji uri pred nastopom je ostal sam s svojim čolnom. V zadnjih minutah je iz zavesti izrinil tudi gledalce, druge tekmovalce, misli na izid, pričakovanja, strahove in podobno. Ostali so samo še voda, vratca, njegov čoln in on. Do take koncentracije pozornosti pride tudi pri smučarskem skakalcu, ko se tik pred skokom na rampi zaletišča pripravlja na skok. Podoben je tudi lokostrelec, ki dvigne log in koncentrira svojo pozornost samo v center tarče. To so seveda samo primeri iz športne prakse, ki zahteva izjemno koncentracijo, kakršne v vsakodnevnem življenju navadno ne potrebujemo. In vendar imajo nekateri ljudje zelo dobro koncentracijo: nekateri so se zmožni zelo dolgo neprekinjeno učiti za izpit, drugi premorejo izjemen fokus koncentracije, po zaslugi katerega imajo v spominu velike količine podatkov in z njimi učinkovito funkcionirajo, to pa se seveda odraža v visoki delovni učinkovitosti. Spet tretji vse pozabljajo, so nezbrani, težko sledijo idejam, v mislih zlahka "odplavajo" drugam, zato je njihova delovna učinkovitost slaba. Pri učenju in tudi pri delu si seveda želimo skoncentriranih ljudi.

Razdelitev pozornosti
Če želimo dejavno vplivati na svojo koncentracijo, je treba dodobra razumeti. Proces koncentriranja je naslednji: če odpremo zaslonko pred žarometom, se svetlobni žarek razširi, žarki pa oblijejo več predmetov, ki pa so zato slabše osvetljeni. Vidimo jih slabše in manj jasno. Tako pride do razdelitve pozornosti. Tak je primer nogometnega vratarja, ki svoje pozornosti ne sme pretirano koncentrirati oziroma zožiti, pač pa jo mora porazdeliti na široko polje pred seboj in na vse igralce, ki so v danem trenutku v položaju, ki je zanj nevaren. Predvsem za igre z žogo je lahko premočna koncentracija pozornosti škodljiva, saj športnike "oslepi", zato se morajo naučiti enakomernega porazdeljevanja pozornost na več objektov, v zadnjem trenutku pred metom ali strelom pa seveda na hitro precej zožiti koncentracijo, če hočejo, da bo strel ali met zadel.

Prestavljanje pozornosti
Če smo dobro izurjeni v ravnanju s pozornostjo, znamo žaromet pozornosti spretno in hitro usmerjati na različne predmete in dogodke. Enkrat poudarimo eno podrobnost, drugič drugo. Vsakemu lahko ustrezno dolgo namenjamo primerno intenzivno pozornost. Pravimo, da gre za prestavljanje pozornosti. Prestavljanje pozornosti pa ni raztresenost, saj morajo biti ti premiki podrejeni človekovi volji. Takega prestavljanja pozornosti se mora človek naučiti. Kdor ne zmore prestaviti pozornosti dovolj hitro in učinkovito, ker ga je prejšnji predmet ali dogodek preveč priklenil nase, ni zmožen vzpostaviti dovolj visoke koncentracije pozornosti na naslednji dogodek. Posledica so seveda napake. Zato je nujno potrebno, da vsako opravljeno nalogo oziroma del naloge takoj pozabimo, da se lahko osredotočimo na naslednjo fazo naloge. Nenehno govorim o športnikih, ki so izjemen model za posnemanje, saj imajo večinoma zelo dobro koncentracijo. Ko dobri športniki govorijo o svojih najboljših nastopih, poročajo, da so po vsakih odpeljanih vratcih, metu na koš ali preskočeni oviri takoj pozabili ta del in znova videli le nov del proge.