Verbalno nasilje

Ne preslišite besed, ki ranijo

“Nesposoben/nesposobna si!”, “Ne vem, kako ti je uspelo dokončati šolanje, če pa si tako butast/butasta?” Se vam takšni izpadi zdijo znani? Pritrdilni odgovor pomeni, da ste žrtev verbalnega nasilja. Čeprav morda menite nasprotno, vas moramo razočarati – in hkrati opozoriti: duševne bolečine, ki jih povzročajo nenehne žalitve in posmehovanje, so (lahko) veliko globlje od tistih, ki jih povzroči telesno nasilje.

Verbalno nasilje je vedenje, ki napada človekovo samopodobo, da bi prizadejalo duševno bolečino, ali pa nasilnež s prenašanjem krivde, z obtoževanjem, žalitvami ali zmerjanjem upravičuje svoja dejanja in odločitve. V večini primerov je sredstvo uveljavljanja avtoritete ali fizične nadrejenosti šibkejšemu partnerju. Končni cilj je razvrednotiti in ponižati partnerja. Verbalno nasilna oseba za dosego tega cilja brez trohice sočutja uporablja žalitve, grožnje in posmehovanje ter druge besedne napade, zaradi katerih se žrtev počuti osebnostno razvrednoteno, njeno samospoštovanje pa se postopno manjša.

Ker verbalno nasilje ne povzroči vidnih brazgotin, ga je težje prepoznati kot telesno nasilje; tudi zato, ker, tako kot telesno, največkrat poteka za domačimi štirimi stenami. Nasilneževo vedenje je namreč v različnih okoljih popolnoma različno: doma je žaljiv, navzven pa se kaže kot vzoren in ljubeč partner. Žrtev je tarča njegovih jeznih izbruhov, sarkazma ali hladne ravnodušnosti. Na njen strah, ki je posledica verbalnega nasilja, se nasilnež odziva s posmehom in žrtvi očita pretiravanje. Sčasoma žrtev izgubi občutek za ravnovesje in se začne spraševati, s kom je pravzaprav nekaj narobe. Zdi se ji, da je dejansko naredila nekaj, zaradi česar se je partner upravičeno razjezil nanjo.

Razlika med normalnim in verbalno nasilnim odnosom je očitna. Srčika normalnega partnerskega odnosa je dialog; tudi kadar se partnerja prepirata, naslavljata drug drugega. V verbalno nasilnem odnosu pa nasilnež provocira (vedno žaljivo!), drugi pa se brani. Poleg tega se v normalnem odnosu partnerja praviloma prepirata le v kriznih časih, v verbalno nasilnem odnosu pa nasilnež izziva partnerja tudi takrat, ko je vse v najlepšem redu.

KAKO PREPOZNAMO VERBALNEGA NASILNEŽA?
Verbalno nasilni odnosi in ljudje, ki ga izvajajo, imajo nekaj prepoznavnih lastnosti, po katerih se razlikujejo od nenasilnih odnosov in ljudi:

• Verbalno nasilje je lahko odkrito (jezni izbruhi in zmerjanja) ali zakrito (izbrane pripombe, ki spominjajo na pranje možganov). Odkrito verbalno nasilje je obtožujoče in v partnerju povzroča zmedenost. Prikrito verbalno nasilje, ki je skrita agresija, povzroči še večjo zmedenost, saj je njegov cilj nadzirati partnerja, ne da bi se tega zavedal.

• Verbalno nasilje zelo prizadene partnerjeve sposobnosti, samopodobo in samospoštovanje. Čez čas lahko celo začnemo verjeti, da je nekaj narobe z nami in našimi zmožnostmi; menimo, da je težava v nas in ne v nasilnem partnerju. Podzavestno celo utegnemo spreminjati svoje vedenje, da bi le ustregli nasilnežu.

• Verbalno nasilen človek je nedovzeten za partnerjeve občutke in mnenja; ti so vedno nepomembni ali napačni.

• Pogosti so izbruhi jeze, ki vzbujajo strah; neredke so grožnje s telesnim nasiljem, pa tudi kričanje, preklinjanje in vpitje. Nasilni partner vzkipi za vsako malenkost.

• Cilja vseh pripomb, sarkazma in žalitev sta manipuliranje in nadzor.

• Ena od glavnih lastnosti verbalnega nasilja je nepredvidljivost. Partner je zaradi sarkazma, poniževanja in izbruhov jeze nasilnega partnerja presenečen, šokiran in vržen iz ravnotežja.

• Verbalno nasilje ima dvojno sporočilo, ki se kaže v neskladju med načinom, kako nasilnež govori, in njegovimi pravimi občutki. Lahko na primer zveni iskreno in pošteno, obenem pa partnerju dopoveduje, kaj je z njim narobe.

• Intenzivnosti, pogostosti in raznolikost verbalnega nasilja naraščajo. Lahko se začne s poniževanjem in šalami na partnerjev račun, pozneje pa preraste v telesno nasilje, ki se začne s “slučajnim” porivanjem in odrivanjem.

• Verbalno nasilen človek uporablja žaljivke, posmehovanje in namigovanje. S svojimi izjavami sramoti žrtev in jo ponižuje, bodisi na samem bodisi pred drugimi: “Neumen/neumna si, res ne vem, kako si sploh lahko končal/končala šolanje”, “Vse narediš narobe”, “V tej obleki si videti debel/debela”, “Če bi bil jaz tako grd/grda, sploh ne bi vstal/vstala iz postelje …” itn. Verbalno nasilne šale so zasnovane kot šale na račun drugega človeka; ko “tarča” pokaže, da je prizadeta, se ji nasilnež posmehuje, češ da je pretirano občutljiva. Zaradi takšnih besed postopno začnemo dvomiti vase, to pa je novo orožje za nasilnega partnerja in njegovo ravnanje.

• Verbalno nasilen partner se obnaša, kot se ni zgodilo nič, kot da je s partnerskim odnosom vse v najlepšem redu. Tako vas tudi hitreje “zasužnji”, saj začenjate dvomiti vase, s tem pa lažje sledite njegovim željam in vedno znova podlegate nasilju. Znajdete se torej v začaranem krogu, iz katerega je težko izstopiti.

• Za zastraševanje uporablja grožnje. Zavedati se moramo, da nobene grožnje ne smemo jemati zlahka, četudi partner reče, da se samo šali, sploh če takšna grožnja povzroči spremembo vedenja ali občutek, da nekdo z nami manipulira.

• Z intenzivno uporabo grozečih besed verbalno agresiven partner manipulira z vašimi dejanji in vas tako prisili v nekaj, kar vam ni po godu.

• Verbalno nasilen partner krivdo za svoja zgrešena dejanja prenaša na žrtev.

• Prezira vaša čustva in se noče pogovarjati o stvareh, ki vas vznemirjajo, žalijo ali prizadenejo.

• Če ste nenehno depresivni in brezvoljni, če neradi hodite domov in se soočite s partnerjem, so to zagotovo opozorilni znaki, da z vajinim odnosom nekaj ni v redu.