“Nesposoben/nesposobna si!”, “Ne vem, kako ti je uspelo dokončati šolanje, če pa si tako butast/butasta?” Se vam takšni izpadi zdijo znani? Pritrdilni odgovor pomeni, da ste žrtev verbalnega nasilja. Čeprav morda menite nasprotno, vas moramo razočarati – in hkrati opozoriti: duševne bolečine, ki jih povzročajo nenehne žalitve in posmehovanje, so (lahko) veliko globlje od tistih, ki jih povzroči telesno nasilje.
Ker verbalno nasilje ne povzroči vidnih brazgotin, ga je težje prepoznati kot telesno nasilje; tudi zato, ker, tako kot telesno, največkrat poteka za domačimi štirimi stenami. Nasilneževo vedenje je namreč v različnih okoljih popolnoma različno: doma je žaljiv, navzven pa se kaže kot vzoren in ljubeč partner. Žrtev je tarča njegovih jeznih izbruhov, sarkazma ali hladne ravnodušnosti. Na njen strah, ki je posledica verbalnega nasilja, se nasilnež odziva s posmehom in žrtvi očita pretiravanje. Sčasoma žrtev izgubi občutek za ravnovesje in se začne spraševati, s kom je pravzaprav nekaj narobe. Zdi se ji, da je dejansko naredila nekaj, zaradi česar se je partner upravičeno razjezil nanjo.
Razlika med normalnim in verbalno nasilnim odnosom je očitna. Srčika normalnega partnerskega odnosa je dialog; tudi kadar se partnerja prepirata, naslavljata drug drugega. V verbalno nasilnem odnosu pa nasilnež provocira (vedno žaljivo!), drugi pa se brani. Poleg tega se v normalnem odnosu partnerja praviloma prepirata le v kriznih časih, v verbalno nasilnem odnosu pa nasilnež izziva partnerja tudi takrat, ko je vse v najlepšem redu.
KAKO PREPOZNAMO VERBALNEGA NASILNEŽA?
Verbalno nasilni odnosi in ljudje, ki ga izvajajo, imajo nekaj prepoznavnih lastnosti, po katerih se razlikujejo od nenasilnih odnosov in ljudi:
dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze
mag. Nina Malec psihoterapevtka
dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije