Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Vsakdo ima vsaj enkrat v življenju priložnost, da se odloči za kaj, kar bo korenito ali za vedno – v pozitivnem ali negativnem pomenu te besede – spremenilo njegov vsakdanjik. Vznemirjenje, ki ga prinaša (ne)pričakovani dogodek, lahko povzroči kopica stvari: menjava službe ali partnerja, selitev, odločitev za starševstvo, vstop partnersko zvezo … Vsaka nova priložnost povzroči spremembe – teh pa se ljudje načeloma bojimo. Tudi če so pozitivne.

Vsi imamo sanje. Nekateri želimo več časa preživeti s prijatelji, drugi bi radi več naredili zase, nemara vozili lepše avtomobile, obogateli čez noč ali pa storili nekaj drznega, kar si že dolgo želijo, vendar za to niso zbrali poguma. Vsi si želimo dobrega nadrejenega, nepozabne počitnice in manjši dolg na bančnem računu. Toda za doseganje sanj potrebujemo čas in voljo, še največkrat pa predvsem – pogum. Stvari se namreč ne bodo spremenile same od sebe in krmarjenje skozi življenje je nujno povezano s spremembami, te pa prinašajo stres.

Večina ljudi si želi sprememb v življenju in partnerskih odnosih. Zakaj torej odlašajo z njimi in ohranjajo status quo, v okviru katerega se ne počutijo dobro? Uživajo v bolečini – ali pa so preprosto preleni, da bi kaj ukrenili? Gre zgolj za to, da ne maramo stvari, ki motijo našo vsakodnevno rutino?

Zakaj se bojimo sprememb?

Strah pred spremembami je naraven. Vsaka sprememba namreč pomeni prehod iz znanega v neznano, tega drugega pa se praviloma bojimo. Za večino ljudi sprememba sicer ne pomeni toliko strahu samega na sebi kot strah pred morebitno izgubo, povezano s spremembami.

Poglavitni razlog za strah je negotovost, ki jo prinašajo spremembe – in z njimi povezan stres. Če je sprememba res neizogibna in nujna za preživetje, strah največkrat temelji prav na predstavi o neuspešnem spopadanju s spremembo in ne toliko na sami spremembi. Sprememb se bojimo, ker se ne čutimo "kompetentne" in menimo, da novemu položaju ne bomo kos, da nimamo dovolj energije in sposobnosti za spopadanje z novim.

Strahovi vsakdanjika

Strah je močno čustvo. Nagrada za odločitev za spremembo mora biti večja od posledic, ki bi nas utegnile doleteti, če bi ostali, kjer smo (v dolgočasni službi, nezadovoljivem partnerskem odnosu …). Kakšna priložnost je torej pred vami? Se bojite spremembe, ki jo bo vnesla v vašo rutino? Strah ima svoj namen: služi kot opozorilo, da morate ukrepati, vendar se tudi zaščititi pred morebitno izgubo.

Lahko bi rekli, da obstaja toliko vrst strahu, kot je sprememb, ki jih pred nas postavlja življenje. Strah lahko izkusimo, tudi če so spremembe pozitivne (poroka, rojstvo otroka, napredovanje v službi …). Morda nas je strah finančne ali osebne nestabilnosti (zaradi ločitve, selitve …); nemara menimo, da nismo dovolj dobri (za novo službo) ali ljubljeni (če se odločimo končati razmerje); morebiti se bojimo izgube identitete (odločitev za zanositev); lahko se bojimo, da nam bo sprememba preprečila, da bi izživeli svoje sanje (odločitev za poroko). Strah je torej čustvo, ki obstaja le v povezavi s prihodnostjo. Skrb in tesnoba sta posledici naših predstav o najslabših scenarijih, ki bi se lahko zgodili – ne da bi se obenem osredotočili tudi na to, kje smo danes.

Eden od najpogostejših strahov, ki nas odvrača od vsakršnega tveganja, je strah, da nam bo spodletelo. Tovrsten strah obremenjuje predvsem ljudi, ki svojo vrednost povezujejo z zunanjim uspehom. Skrbi jih, kaj si bodo mislili in rekli drugi ljudje, bojijo se, da ne ustrezajo nekaterim pričakovanjem ali stereotipom. Ko jim pri kaki nalogi spodleti, to doživljajo kot osebni poraz. Neuspeh namreč enačijo z družbeno neustreznostjo – in nasprotno: uspešnost njihovih dejanj je zanje edino merilo osebne vrednosti in sposobnosti.

Pogosti so tudi strahovi, povezani s spremembami v partnerskem odnosu. Kadar v odnosu načrtujete nekaj novega, je lahko že misel na to strašljiva, saj vstopate z območja udobja v neraziskan prostor, ne da bi dobro vedeli, kaj vas čaka. Včasih se bojimo že tega, da se bo partner spremenil – ali da se ne bo spremenil. Težko se spopademo tudi z dobrimi spremembami, saj nas zaradi prilagajanja in novih rutin prežema nelagodje. Zato je prav, da se o spremembah, ki se obetajo, veliko pogovarjamo, jih načrtujemo, razčlenjujemo in jih dojemamo kot svoje zaveznice.

Običajni problemi v odnosu segajo od strahu pred intimnostjo do strahu pred zavrnitvijo. Za strah pred intimnostjo je značilno, da hočemo biti neodvisni, ko gre za našo osebnost, preference, prednosti in slabosti. Težava nastane, če v odnosu izgubimo identiteto, zaradi česar nastopi strah pred izgubo osebnosti. Nenadoma se počutimo ujete; zdi se nam, da nas partnerska zveza duši, utesnjuje. Moški se pogosteje bojijo resne zveze predvsem zaradi izgube svobode (prijatelji, šport, svobodna spolnost …), ženske pa zato, ker so se v preteklosti opekle in se bojijo, da bi se jim znova zgodilo kaj podobnega. Pri tem oboji pozabljajo, da partnerska zveza ne pomeni tega, da nam nekdo odvzame možnost izbire, marveč zagotovi nove možnosti. Če se tega ne zavedamo, bomo odločitve, povezane s partnerskim odnosom, vedno sprejemali s strahom.

Na drugi strani pa strah pred zavrnitvijo izvira iz človeške želje po druženju. Večina nas namreč noče biti samih (pri tem mnogi ne razlikujejo med samoto in osamljenostjo), groza nas je že misli na zavrnitev.

V partnerskem odnosu je pogost tudi strah pred prevzemanjem odgovornosti, kamor denimo sodijo, poroka, nosečnost in starševstvo. Pri zadnjem gre za eno od najpomembnejših življenjskih odločitev, ki za oba vpletena pomeni stres – pozitiven ali negativen. Bodoča starša se sprašujeta, kako bo otrok spremenil njuno zvezo, preživljanje prostega časa, kariero in spolnost. Če je en partner nad prihajajočim naraščajem bolj navdušen kot drugi, to utegne povzročiti občutke krivde.